Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Al (2.730-2.754)


  1.      nadaljeválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor kaj nadaljuje: nadaljevalec gradnje / nadaljevalec romantične smeri, tradicije ♪
  2.      nadaljeválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na nadaljevanje: nadaljevalni načrti za študij // v zvezi nadaljevalni tečaj tečaj za izpopolnitev, razširitev osnovnega, začetnega znanja, obvladovanja česa: vpisati se v nadaljevalni tečaj; nadaljevalni plesni tečaj; nadaljevalni tečaj angleščine ◊ šol. kmetijska nadaljevalna šola do 1945 neobvezna šola za kmečke fante z dovršeno osnovno šolo; obrtna nadaljevalna šola do 1945 poklicna šola ♪
  3.      nadaljeválka  -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska oblika od nadaljevalec: pesnica je nadaljevalka romantične smeri ♪
  4.      nadaljevánje  -a s (ȃ) 1. glagolnik od nadaljevati: a) nadaljevanje dela bo možno čez pet mesecev; nadaljevanje gradnje bo zelo drago / publ. v nadaljevanju prvenstva so samo še enkrat izgubili tekmo b) odločili so se za nadaljevanje boja, postopka / kritizirati nadaljevanje starih metod c) stric mu je omogočil nadaljevanje šolanja / rokoko je nadaljevanje baroka č) napovedujejo nadaljevanje lepega vremena / ugotoviti nadaljevanje gozda proti severu 2. del teksta po določenem delu iste celote, ki je objavljan v časopisu, reviji od določene številke dalje: nadaljevanje se konča na najbolj napetem mestu; brati nadaljevanje; drugo, tretje nadaljevanje / izhajati, objavljati v nadaljevanjih; film v petih nadaljevanjih / roman v nadaljevanjih / kot pojasnilo, opozorilo na koncu objavljenega dela teksta: nadaljevanje sledi; nadaljevanje v prihodnji številki // del govorjenega, pisanega teksta po določenem delu iste celote sploh: napisati, poslušati nadaljevanje; iz nadaljevanja je razvidno, da so se odločili pravilno; publ. v nadaljevanju je govornik analiziral novi položaj / nadaljevanje s prve, prejšnje strani ♪
  5.      nadaljevánka  -e ž (á) televizijski film ali televizijska igra v nadaljevanjih: gledati, snemati nadaljevanko / televizijska nadaljevanka / publ. nadaljevanka v dnevniku literarno delo v nadaljevanjih ♪
  6.      nadaljevátelj  -a m (ȃ) star. nadaljevalec: on ni začetnik, ampak nadaljevatelj / nadaljevatelj tradicije ♪
  7.      nadaljeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. navadno z glagolskim samostalnikom delati, da traja kaj dalje, navadno po začasnem, vmesnem prenehanju: delo je nadaljeval na drugem področju; pot, potovanje so nadaljevali drugi dan; zaradi okvare na avtomobilu so nadaljevali vožnjo z vlakom / začel je dobro, vendar je slabo nadaljeval in igro izgubil / po njegovi smrti je obrt nadaljeval sin; ne ve se, ali bo avtor roman še nadaljeval; danes bodo nadaljevali temo prejšnjega predavanja / publ.: nadaljevati z napori za ureditev razmer; uspešno, vztrajno nadaljevati z raziskovanjem / elipt. po premolku je nadaljeval: Jutri bodo odšli ∙ če boš tako nadaljeval, boš kmalu obubožal delal, živel, zapravljal // delati, da traja kaj dalje kljub težavam, nasprotovanju: boj, delo so le nadaljevali; napad so nadaljevali in celo stopnjevali / nadaljevati polet kljub okvari; čeprav so ljudje jezno mrmrali, je nadaljeval pripovedovanje / publ. kljub težavam je nadaljeval s poskusi / nadaljevati s starimi metodami // delati, da traja kaj dalje na drugačni, novi stopnji: po maturi se je odločil, da bo nadaljeval šolanje; nadaljevati študij na filozofski fakulteti / ta smer nadaljuje romantiko; nadaljevati tradicijo velikih stilistov 2. nav. ekspr., v zvezi s s, z izraža, da kaj sledi čemu: začeli so s šalami, nadaljevali s prepirom in končali s pretepom nadaljeváti se 1. biti, obstajati dalje a) glede na čas: sezona se nadaljuje; lepo vreme se nadaljuje / normalizacija, propadanje se nadaljuje ∙ ekspr. starši se nadaljujejo v otrocih otroci imajo lastnosti svojih staršev b) glede na prostor: močvirje se nadaljuje proti severu / hiša se nadaljuje v prizidek 2. biti objavljan v časopisu, reviji po delih od določene številke dalje: podlistek, roman se nadaljuje / nadaljevati se v več številkah (časopisa, revije) / članek se nadaljuje na zadnji strani / kot pojasnilo, opozorilo na koncu objavljenega dela teksta se bo nadaljevalo nadaljeváje star.: nadaljevaje svojo pot, je užival razgled; pogledal jo je, prijazno nadaljevaje: Da, našli smo primeren kraj nadaljujóč -a -e: nadaljujoč pogovor, so vstopili v dvorano ♪
  8.      nadáljnji  -a -e prid. (ȃ) 1. ki traja dalje, navadno po začasnem, vmesnem prenehanju: odločiti se za nadaljnji boj; nadaljnja vožnja bo, upamo, udobnejša / njegova nadaljnja usoda je neznana / omejiti nadaljnje naraščanje cen // ki traja dalje na drugačni, novi stopnji: odločiti se za nadaljnji študij; na nadaljnji stopnji se bodo naučili tudi to / uvrstiti se v nadaljnje tekmovanje / publ. za vsa nadaljnja, podrobnejša pojasnila se obrnite nanj 2. navadno v zvezi z vsak, vsi naslednji, sledeči: z vsakim nadaljnjim dogodkom se napetost stopnjuje; prvi obrok je tisoč dinarjev, vsi nadaljnji pa sto; nadaljnja poglavja so zanimivejša; sam.: vse nadaljnje je nebistveno; pog. taka dejanja brez nadaljnjega obsojamo ne da bi pomišljali, zahtevali novih dokazov; pog. to je brez nadaljnjega pravilno zanesljivo, nedvomno; publ. cesta bo do nadaljnjega zaprta dokler ne bo odlok preklican; publ. v nadaljnjem bomo uporabljali samo kratico v svojem tekstu, govoru od tu dalje ♪
  9.      nàdindividuálen  -lna -o prid. (ȁ-ȃ) nadoseben: nadindividualni interesi, principi / te umetnine so nadindividualne in nadčasovne / nadindividualna, kolektivna zavest ♪
  10.      nadlegoválec  -lca [u̯c] m (ȃ) kdor koga nadleguje: otresti se nadlegovalca / nadlegovalec žensk ♪
  11.      nàdnacionálen  -lna -o prid. (ȁ-ȃ) nadnaroden: umetnina nadnacionalnega pomena / nadnacionalna poezija; mednarodna komisija ima nadnacionalne pristojnosti naddržavne ♪
  12.      nàdnormálen  -lna -o prid. (ȁ-ȃ) ki presega normalno, običajno mero, stopnjo: nadnormalen prirastek prebivalstva ♪
  13.      nàdpalúbje  in nàdpálubje -a s (ȁ-ȗ; ȁ-ȃ) navt. del ladje nad (glavnim) krovom; nadgradnja: izstrelek je uničil del nadpalubja ♪
  14.      nàdreálen  -lna -o prid. (ȁ-ȃ) knjiž. ki presega področje realnega, stvarnega: nadrealen prostor in čas / prikazovanje nadrealnega sveta / mesto je v romanu predstavljeno kot nadkrajevna, nadčasovna, skratka: nadrealna celota ♪
  15.      nàdrealíst  -a m (ȁ-ȋ) predstavnik nadrealizma: dadaisti in nadrealisti ♪
  16.      nàdrealístičen  -čna -o prid. (ȁ-í) nanašajoč se na nadrealizem: francoski nadrealistični pesnik; nadrealistično slikarstvo / nadrealistični film, tekst ♪
  17.      nàdrealízem  -zma m (ȁ-ȋ) umetnostna smer v prvi polovici 20. stoletja, ki teži k preseganju resničnega in logično-razumskega s pomočjo vizij, halucinacij in nehotnih asociacij: ta slikarska tehnika se je pojavila v dadaizmu in nadrealizmu; poetični nadrealizem; ekspresionizem in nadrealizem ♪
  18.      nàdreálnost  -i ž (ȁ-ȃ) knjiž. lastnost, stanje nadrealnega: nadrealnost vizije / glavno osebo je pisatelj prestavil v nadrealnost ♪
  19.      nadtálen  -lna -o prid. (ȃ) ki je, se nahaja nad tlemi: nadtalne stene stanovanjskih in gospodarskih poslopij / nadtalna železnica nadzemna železnica ♪
  20.      nadzoroválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) knjiž. kdor nadzoruje: učitelj ga je postavil za nadzorovalca v odmorih / nadzorovalec proizvodnega procesa ♪
  21.      nadzoroválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na nadzorovanje: nadzorovalno delo / nadzorovalna komisija / nadzorovalna letala ♪
  22.      naftalín  -a m (ȋ) bela kristalna snov ostrega vonja, ki se pridobiva iz premogovega katrana: naftalin ščiti volnene izdelke, krzno pred molji; ta obleka diši po naftalinu ∙ ekspr. potegniti, vzeti koga iz naftalina narediti, da kdo spet nastopa, se omenja v javnosti ♪
  23.      naftalínski  -a -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na naftalin: naftalinska raztopina / naftalinski vonj 2. slabš. nesodoben, zastarel: tudi dobra predstava ni mogla oživiti tega naftalinskega teksta / naftalinsko meščanstvo ♪
  24.      nagačeválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor polni, oblikuje kožo ubite živali tako, da se doseže naravna oblika živali: orla je dal nagačiti izkušenemu nagačevalcu ♪
  25.      nahajalíšče  -a s (í) kraj, prostor, kjer je večja, za izkoriščanje primerna količina rudnine: najti, odkriti nahajališče; premogova, rudna nahajališča; nahajališče živega srebra / nahajališče nafte, plina / odpreti, pripraviti nahajališče / debelina, nagib nahajališča plasti, sloja // publ. kraj, prostor, kjer je, obstaja kaj sploh: odkriti nahajališče amfor, fosilov / na zemljevidu je zaznamoval svoje trenutno nahajališče / nahajališče narcis, rakov / znana nahajališča iz neolitika najdišča ♪

   2.605 2.630 2.655 2.680 2.705 2.730 2.755 2.780 2.805 2.830  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA