Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Al (26.680-26.704)
- plástikar -ja m (á) žarg. predelovalec plastičnih mas: med obrtniki so bili tudi plastikarji ♪
- plastíti -ím in plástiti -im nedov., plastèn in plaščèn in plásten (ȋ í; ā ȃ) zlagati v plasti: otroci so plastili kamenje in mivko; ker se je bližala nevihta, so grabljice hitele plastiti seno; ekspr. meglice so se plastile po kotlinah ♪
- plástnica -e ž (ȃ) 1. naravna ravna ploskev v hribovitem svetu: ozke ulice primorskih mest so narejene po plastnicah / saditi drevje na plastnicah 2. nestrok. črta na zemljevidu, ki veže kraje z isto nadmorsko višino, strok. izohipsa: ogledoval si je plastnice na zemljevidu in skušal presoditi, kako strm je kak hrib / relief pokrajine iz kartonskih plastnic ♪
- plastovít -a -o prid. (ȋ) plastnat, plastast: plastovita skala ♦ petr. plastovita usedlina usedlina, ki se je usedala v plasteh plastovíto prisl.: plastovito obarvan kristal ♪
- plášč -a m (á) 1. vrhnje oblačilo, ki sega navadno do kolen in se spredaj zapenja: obleči, sleči plašč; podaljšati plašč; raztrgati plašč; krznen, volnen plašč; moder, siv plašč; podložen plašč; plašč iz balonske svile; plašč s kapuco; razprodaja plaščev; blago za plašče / dežni plašč iz lahke, goste tkanine, navadno impregnirane; moški, ženski plašč; poletni, zimski plašč; tričetrtinski plašč / delovni, zdravniški plašč delovna, zdravniška halja; kopalni plašč ki se uporablja zlasti za na plažo, navadno iz frotirja // knjiž., ekspr. kar je po funkciji podobno temu: siv plašč je prekril nebo / z oslabljenim pomenom: zaviti v plašč megle so šli naprej; zemlja leži pod plaščem snega; varuje ga plašč teme; pren. skril se je pod plašč laži; ogrniti se v plašč nedostopnosti; razgrniti čez kaj plašč pozabe
2. obroč iz gume za na kolo vozila: plašč se je zaradi številnih voženj že izrabil; zamenjati plašč / avtomobilski plašč; plašč za kolo 3. zunanji, varovalni del kakega predmeta, naprave: obdati rov z železobetonskim plaščem; emajlirani plašč štedilnika; plašč vesoljske kabine ● ekspr. obračati plašč po vetru zaradi koristi prilagajati svoje ravnanje, prepričanje trenutnim razmeram ◊ agr. semenski plašč tkivo, ki navadno obdaja semensko zasnovo ali tudi seme; elektr. kabelski plašč cevast sloj kabelske izolacije; etn. kozolec s plaščem stegnjeni kozolec, ki ima na enem izmed koncev podaljšan del strehe; fin. plašč del obveznice, na katerem so napisane najvažnejše določbe o posojilu; geol. zemeljski plašč plast zemeljske oble, ki leži pod zemeljsko skorjo; geom. plašč ploskev, ki pri prizmi, piramidi, stožcu, valju razen osnovnih ploskev omejuje telo; rel.
mašni plašč; teh. elektrodni plašč mineralna obloga elektrode; parni, vodni plašč prostor med dvema stenama, napolnjen s paro, vodo, za gretje, hlajenje; zool. plašč mehka kožna guba na hrbtu mehkužcev, ki izloča snov za lupino ♪
- pláščar -ja m (ȃ) 1. nav. mn., zool. morske živali s trdim ovojem iz snovi, podobne celulozi, Tunicata: plaščarji in brezglavci 2. ekspr. rokovnjač: preganjati plaščarje ∙ star. ne druži se s temi plaščarji potepuhi ♪
- plášček -čka m (á) manjšalnica od plašč: oblekla je plašček in stekla na dvorišče; plašček iz volne / plašček laži, pod katerega se je hotel skriti, je bil premajhen ● ogrnila si je plašček in se začela česati ogrinjalo ♪
- plášen stil. plašán -šna -o stil. -ó prid., plášnejši (á ȃ á) 1. ki kaže zadržanost, neodločnost: plašen in molčeč človek / ko se vas navadi, ne bo več plašen; pren., ekspr. plašno pričakovanje // ki vsebuje, izraža zadržanost, neodločnost: plašen pogled; plašna beseda 2. ki se boji; boječ: plašna žival plášno tudi plašnó prisl.: plašno se ozreti; plašno vstopiti ♪
- plašíti in plášiti -im, in plašíti -ím nedov. (ȋ á ā; ȋ í) 1. z gibi, zvoki povzročati, delati, da se žival vznemiri in oddalji: otrok plaši golobe; živino nam plašiš / plašiti konja; plašiti vrabce odganjati 2. povzročati, vzbujati v kom strah, vznemirjenost: samota otroka plaši; vse to me je plašilo / knjiž.: začela so ga plašiti sumničenja; misel na smrt me plaši vznemirja // knjiž. povzročati, vzbujati v kom strah, vznemirjenost z napovedovanjem česa neprijetnega, hudega: otroka plašijo, da ga bo odnesel volk; plašiti s kaznijo / v krščanstvu plašiti s peklom ● knjiž., ekspr. ovire in nevarnosti me ne plašijo ne vplivajo zaviralno na moje ravnanje plašíti se in plášiti se, in plašíti se 1. bati se: konj se plaši vode / plašiti se mraza, nevarnosti / plašiti se stroškov 2. knjiž. vznemirjati se,
biti zaskrbljen: kaj bi se plašila, saj ne bo nič hudega; nikar se ne plaši, samo na obisk sem prišla ● zaradi strelov se je konj začel plašiti kazati znake vznemirjenosti; ta konj se rad plaši se hitro vznemiri; knjiž., ekspr. ni se plašil ne velikih žrtev ne truda, da bi dosegel cilj veliko je žrtvoval in se trudil ♪
- plášnost -i ž (á) lastnost plašnega človeka: znebiti se plašnosti / iz plašnosti se je ni upal ogovoriti ♪
- plát -í ž (ȃ) raba peša stran, del: a) sprednja plat hiše / na naši plati je hrib strm b) leva, desna plat dvorane; leva plat vrta je neobdelana c) granato je razneslo na vse plati / kolo je zanašalo na levo plat na levo; napadli so jih z vseh plati č) v njegovih delih prevladuje čustvena plat; oblikovna plat novele; pravna plat spora / oceniti roman z jezikovne plati jezikovno; s te plati ga še ne poznaš teh njegovih lastnosti, značilnosti; slika je po barvni plati zelo zanimiva barvno; po tehnični plati so dobro opremljeni tehnično / publ.: po eni plati sem s tem zadovoljen, po drugi plati pa ne deloma sem s tem zadovoljen, deloma pa ne; poskus je zelo nevaren, po drugi plati pa tudi zanimiv poskus je zelo nevaren, vendar tudi zanimiv ● biti plat zvona z udarjanjem na zvon naznanjati nevarnost, nesrečo; pog. to je druga plat medalje takšna je stvar z drugega, nasprotnega vidika; knjiž. treba je slišati še drugo plat zvona drugo, nasprotno trditev, mnenje; star. biti na dve plati dvoličen; star. sodnik je razsodil tako, da je bilo prav za obe plati strani, stranki; star. po očetovi plati je Slovenec strani, liniji; pog., ekspr. dobiti jih po zadnji plati po zadnjici ◊ alp. gladka, navadno strma površina v skalovju ♪
- plátfórma -e ž (ȃ-ọ̑) 1. teh. večja plošča, ploščad, namenjena navadno za opravljanje kake dejavnosti: ladja ima platformo za pristajanje helikopterjev; ob tirih so naredili platformo za razlaganje tovora; betonska, jeklena platforma; pren., publ. stati na platformi boja za mir 2. publ. osnova, temelj: pripraviti platformo za konferenco; delo so zasnovali na skupni programski platformi; nova politična platforma / idejna platforma revije / družbena platforma razvoja ♪
- pláti póljem nedov., pôlji poljíte; plál in plàl (á ọ́) 1. s sunkovitim zajemanjem spravljati vodo iz česa: plati vodo iz čolna, korita // knjiž. s sunkovitimi gibi delati, da kaj prehaja na drugo mesto: plal je dim v luknjo, da bi izgnal lisico / srčna mišica polje kri v žile poganja, potiska 2. agr. odstranjevati pleve s sunkovitimi premiki posode: plati oves, pšenico 3. napenjati se in upadati: konjem so plale lakotnice; nosnice so mu nemirno plale / knjiž. prsi so ji hitro plale // knjiž. gibati se, valoviti: klasje polje v vetru; morje je mirno plalo / v žilah polje kri teče, kroži; na trdnjavi so plale zastave plapolale,
vihrale 4. knjiž., ekspr., s prislovnim določilom širiti se, prihajati: skozi okno je plala svetloba; v sobo je plal vonj sveže trave / za njo je plal duh po kavi // izraža navzočnost česa čutno zaznavnega v prostoru: glas zvonov je plal nad vasjo; v zraku je plal sladek vonj 5. knjiž., ekspr. biti, obstajati v veliki meri: po tej zmagi polje v njem nova moč; razburjenje je plalo po mestu; brezoseb. v njej je plalo od sreče / strah polje po moji duši strah me je; v srcu mi polje obup obupan sem ● knjiž. kri ji je začela plati hitreje vznemirila se je; knjiž., ekspr. srce mu je močno plalo, ko je čakal nanjo bílo; knjiž., ekspr. srce mu kipi in polje zelo vesel, srečen je; knjiž., ekspr. v mestu polje življenje v mestu je
zelo živahno, razgibano; knjiž., redko z zajemalko je plala vzkipelo kavo zajemala in zlivala nazaj; zastar. plal mu je vodo na čelo zlival poljóč -a -e knjiž.: poljoče prsi; njive, poljoče v vetru ♪
- platíca -e ž (í) knjiž. tanka deska, plošča, zlasti za obijanje, oblaganje: napraviti opaž iz platic ♦ anat. tanka plast kostnega tkiva okrog kostnega kanalčka; lamela; navt. deska opločja ♪
- plátina -e ž (ȃ) 1. dragocena težka žlahtna kovina sivkasto bele barve: prstan iz platine ♦ kem. črna platina 2. žarg., avt. kladivce in nakovalce pri motorju avtomobila; kontakt prekinjevalca: zamenjati platine ♪
- plátinski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na platino: platinska žica ♦ teh. platinski katalizator porozna ploščica, ki je prevlečena s platino za popolno oksidacijo ogljikovega monoksida; platinski termometer ♪
- platírati -am nedov. in dov. (ȋ) teh. oblagati kovino, snov s tanko plastjo druge kovine, snovi: platirati pločevino; platirati jeklo z aluminijem ♪
- platíšče -a s (í) 1. zunanji del kolesa, v katerega so vpete špice, napere: izdelovati platišča; namestiti železni obroč na platišče; razsušeno platišče; lahka platišča dirkalnih koles / ukriviti les v platišče ♦ avt. del kolesa pri motornem vozilu, na katerega je nameščena pnevmatika 2. star. pobočje: široko platišče gore ♪
- plátiti -im dov. (á ā) zastar. plačati: tudi če mu platite, ne bo naredil / v medmetni rabi bog plati hvala ♪
- plátnar -ja m (ȃ) izdelovalec ali prodajalec platna: platnarji so prodajali svoje platno po hišah ♪
- plátnarski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na platnarje ali platnarstvo: platnarska obrt / platnarske statve ♪
- plátnarstvo -a s (ȃ) platnarska obrt: v vasi so se ukvarjali s platnarstvom ♪
- platnén -a -o prid. (ẹ̄) ki je iz platna: platnena brisača, krpa, srajca; poleti nosi platnene hlače; rad poseda pod platneno streho pred kavarno; platneno perilo ∙ ekspr. počitnice so preživeli pod platneno streho ob počitnicah so stanovali, živeli v šotoru ♦ tekst. platnena vezava vezava, pri kateri se vežeta po ena podolžna in ena prečna nit ♪
- plátno -a s (á) 1. močna lanena tkanina: beliti, tkati platno; kupiti platno za srajce; bila je bleda kot platno / gumirano, povoščeno platno; knjigoveško, šotorsko platno / bombažno, konopljeno platno 2. navadno manjši kos take tkanine za umetniško slikanje: slikar je napel platno na okvir in začel nanašati barvo; na platno je skušal prenesti podobo kmečkega življenja / slikati na platno // žarg. slika na takem kosu tkanine: rad bi kupil njegovo platno; dela, slika majhna in velika platna; platna impresionistov; pren. široka epska platna z opisi v tem romanu niso zaživela 3. velik kos napete bele tkanine, na katero se projicira film: strmela sta na platno in zbrano sledila filmu / filmsko, projekcijsko platno // žarg., navadno v zvezi filmsko platno filmska umetnost, filmska proizvodnja: znal je umetniško prenesti dogajanje na filmsko
platno; tudi na filmskem platnu ločiti laž od resnice; vse je potekalo tako hitro kot na platnu / novi val je kmalu obogatil italijanska platna ● ekspr. imeti škarje in platno v rokah imeti moč, oblast odločati o čem; ekspr. zadnjič sem ga videl, ko je še platno prodajal ko je bil še majhen; ekspr. strgal si je hlače in je potem celo pot platno prodajal videlo se mu je spodnje perilo; publ. cirkuško platno cirkuški šotor, cirkus ◊ etn. domače platno ki je ročno tkano iz ročno predene preje; hodnično platno grobo, ročno tkano platno; film. široko platno katerega širina je precej večja kot višina; obrt. knjiga je vezana v platno hrbet in platnice so prevlečeni s platnom; tekst. četrtinsko, polovično, popolnoma beljeno platno; irsko platno tanka, gosta lanena tkanina; vezava platno; zal., kot označba načina vezave Prešeren, Poezije, platno [pl.] ♪
- plató -ja m (ọ̑) 1. publ. planota: pred njim se je razprostiral travnat plato; z roba platoja se je spustil v dolino / velik plato leži pod morsko gladino // raven prostor, ploščad: na platoju med hišami so se zbrali ljudje 2. trg. plitev zaboj, navadno za sadje ali zelenjavo: platoje z jagodami so naložili na tovorni avtomobil ◊ ped. (začasen) zastoj v napredovanju učenja ♪
26.555 26.580 26.605 26.630 26.655 26.680 26.705 26.730 26.755 26.780