Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Al (2.630-2.654)



  1.      mineralizírati  -am nedov. in dov. () 1. spreminjati organske snovi v anorganske: bakterije razkrajajo odpadke in jih mineralizirajo / mineralizirati humus 2. teh. prepojiti z mineralnimi snovmi: mineralizirati les
  2.      mineralóg  -a m (ọ̑) strokovnjak za mineralogijo: geologi in mineralogi
  3.      mineralogíja  -e ž () veda o nastanku, razvoju in sestavi mineralov: mineralogija in geologija / predavati mineralogijo
  4.      mineralóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na mineralogijo: geološka in mineraloška sestava naše zemlje / mineraloška zbirka / mineraloške raziskave
  5.      minimálen  -lna -o prid. () najmanjši, najnižji, ki je še dovoljen, zadosten ali mogoč, ant. maksimalen: to je minimalni program društva; minimalna in maksimalna doza zdravila; ne odstopi od minimalnih zahtev // ekspr. zelo majhen, nizek: odkup sadja je zdaj minimalen; ne skrbite, stroški bodo minimalni / imeti minimalne možnosti za delo; minimalna prednost ◊ ekon. minimalni osebni dohodek najnižji osebni dohodek, ki se zagotavlja z družbenimi sredstvi vsakemu zaposlenemu; mat. minimalna vrednost funkcije; meteor. minimalni termometer termometer, ki kaže minimalno temperaturo, doseženo v določenem času minimálno prisl.: minimalno izkoriščen stroj
  6.      minimalizírati  -am dov. in nedov. () knjiž. zmanjšati do najmanjše mogoče mere: minimalizirati porabo tekočih goriv
  7.      minimálke  -málk ž mn. () pog. zelo kratke kopalne hlače, navadno moške: na sebi je imel samo minimalke
  8.      ministeriál  -a m () zgod., v fevdalizmu pripadnik višjega sloja nižjega plemstva, ki opravlja vojaško ali upravno službo pri višjem plemiču: zemljiško gospostvo je upravljal ministerial; ministeriali goriških škofov
  9.      ministeriálen  -lna -o prid. () zastar. ministrski: ministerialni odloki / govor je nadaljeval v ministerialnem slogu / ministerialni svetnik
  10.      minometálec  -lca [tudi c] m () 1. vojak, izurjen za ravnanje z minometom: artileristi in minometalci 2. minomet: zaplenili so top in tri minometalce
  11.      minometálski  -a -o prid. () nanašajoč se na minometalce: minometalska četa hud minometalski ogenj minometni ogenj
  12.      mínopolagálec  -lca [tudi c] m (-) voj. vojna ladja, letalo, helikopter za polaganje min: minopolagalci in podmornice
  13.      miroválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na mirovanje: mirovalno stanje / mirovalna doba (groba) doba, v kateri se truplo ne sme prekopati
  14.      misál  -a m () rel. liturgična knjiga, v kateri so besedila za maše, mašna knjiga: izdati misal; latinski, slovenski misal / rimski misal
  15.      mistrál  -a m () 1. meteor. hladen veter na francoski sredozemski obali, ki piha s kopnega na morje: mistral prinaša mraz 2. poljud. maestral: z morja je pihal topel mistral
  16.      mitraljéški  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na mitraljez: napadajoče je varoval močen mitralješki ogenj ♦ voj. mitralješko gnezdo utrjen in maskiran položaj za mitraljez in vojake
  17.      mitraljéz  -a m (ẹ̑) avtomatsko orožje z dolgo cevjo, ki strelja zlasti v rafalih, strojnica: obstreljevati, streljati z mitraljezom ♦ voj. na podstavek, vozilo, letalo pritrjeno avtomatsko orožje za streljanje na večje cilje, težka strojnica
  18.      mitraljéza  -e ž (ẹ̑) knjiž., redko mitraljez: streljanje mitraljeze
  19.      mitraljézec  -zca m (ẹ̑) vojak, izurjen za ravnanje z mitraljezom: biti pomočnik mitraljezca
  20.      mitraljézen  -zna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na mitraljez: mitraljezni rafalvoj. mitraljezno gnezdo
  21.      mitraljíranje  -a s () glagolnik od mitraljirati: bombardiranje in mitraljiranje mesta traja že celo uro
  22.      mitraljírati  -am nedov. in dov. () streljati, obstreljevati z mitraljezom: letala bombardirajo in mitraljirajo zbirališča sovražnih čet; mitraljirati s kratkimi rafali
  23.      mnogonacionálen  -lna -o prid. () večnacionalen: mnogonacionalna država, socialistična skupnost / značaj te države je mnogonacionalen
  24.      modálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na modus: a) modalne slovnične oblike / modalni glagol naklonski glagol b) modalne kategorije klasične ontologije / modalna logika logični sistem s takimi odnosi, kot so nujnost, možnost in verjetnost ter njihove negacije c) modalna ritmika
  25.      modalitéta  -e ž (ẹ̑) knjiž. način bivanja: ponižnost in ošabnost sta le dve modaliteti; modaliteta, v kateri se nam kaj prikazuje // jur. čas, kraj, način, sredstvo izvršitve: modaliteta kaznivega dejanja; sporazumeti se o modaliteti podpisa in razglasitve sporazuma

   2.505 2.530 2.555 2.580 2.605 2.630 2.655 2.680 2.705 2.730  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA