Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Al (26.230-26.254)
- períšče 2 -a s (í) star. prgišče: zajeti vodo v perišče / dala ji je dve perišči moke / vseh vas je le za perišče ♪
- perjád -i ž (ȃ) večje domače ali divje ptice, navadno z užitnim mesom: loviti, streljati perjad; skrbeti za perjad; otroci so se razbežali kakor perjad / povečati število perjadi / divja perjad ♦ lov. poljska perjad fazani, prepelice; vodna perjad race, gosi // redko perutnina: gojiti, klati perjad; doma ima veliko perjadi ♪
- perjánica -e ž (ȃ) 1. okrasna peresa na pokrivalu: na klobuku je imela košato perjanico; čelada s perjanico // šop večjega, navadno živobarvnega perja na glavi nekaterih ptic: papiga s čudovito perjanico 2. ekspr., navadno s prilastkom kar je po obliki podobno šopu perja: v nebo se je dvigala perjanica umazanega dima; perjanica ognja 3. športna igra z loparji in kroglico s perjem: igrati perjanico // pripomoček za to igro v obliki kroglice s perjem: iskati perjanico ♪
- perjáničar -ja m (ȃ) zool. maločlenar, ki živi v družinah, pritrjen na kamenju ali vodnih rastlinah v stoječih ali počasi tekočih vodah, Plumatella repens ♪
- pérje -a s (ẹ́) 1. več peres, peresa: ptice menjavajo perje; populiti kokoši perje; bujno perje; kovinsko se lesketajoče perje; ptica z belim, črnim perjem / gosje, pavje perje ∙ bahati se s pavjim perjem s čim tujim ♦ zool. krovno perje ki pokriva odraslo ptico 2. listi krmnih rastlin: obirati perje / pesno, repno perje // star. listje (na drevju): perje rumeni po drevju; slana je ožgala perje / koruzno perje ♪
- perklorát -a m (ȃ) kem. sol klorove kisline višje oksidacijske stopnje: kalijev perklorat ♪
- perlít -a m (ȋ) teh. material v obliki okroglih zrn z veliko poroznostjo, kemično odpornostjo, uporabljan za toplotno izolacijo, mešanice prsti: vreča perlita; omet iz perlita // plošča iz takega materiala: polagati perlit ◊ metal. zgradba jekla, ki vsebuje 0,9 odstotka ogljika ali sive litine glede na razvrstitev ferita in cementita ♪
- pêrm -a m (é) geol. obdobje mlajšega paleozoika, v katerem so se razvile nekatere vrste golosemenk ♪
- permanénca -e ž (ẹ̑) publ. stalnost, trajnost: permanenca revolucije / vsa vozila so bila v permanenci v stalni pripravljenosti; seje so imeli skoraj v permanenci neprenehoma, nepretrgoma ♪
- permanénten -tna -o prid. (ẹ̑) ki je, obstaja neomejeno dolgo obdobje; stalen, trajen: tak sistem ne sme postati permanenten; občasne in permanentne naloge / publ.: načelo permanentne revolucije; skrb za permanentno izobraževanje delavcev ♦ fiz. permanentni magnet magnet, ki trajno ohrani magnetne lastnosti // nenehen, neprestan: imeti permanenten vpliv na koga; permanentna kriza gledališkega ustvarjanja permanéntno prisl.: dvorana je permanentno zasedena ♪
- permanganát -a m (ȃ) kem., navadno v zvezi kalijev permanganat temno vijoličasta kristalna snov, ki se, raztopljena v vodi, uporablja za razkuževanje: raztopina kalijevega permanganata ♪
- pérnat -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na pero, perje: a) pernate in dlakave živali / pernat čop / spi samo na pernati blazini / mehka pernata postelja / ekspr. lahki pernati oblaki b) pesa je zelo pernata ◊ bot. pernati list list, sestavljen iz lističev, ki izhajajo iz osrednje žile; lov. pernata divjad; zool. pernati koralnjak morski ožigalkar z osmimi pernatimi lovkami okoli ustne odprtine, Octocorallia pérnato prisl.: pernato mehek ♦ bot. pernato deljeni list list z zarezami, ki segajo bolj ali manj globoko v ploskev navadno podolgovatega lista ♪
- pérnica -e ž (ẹ̑) s perjem, puhom napolnjena odeja: zrahljati pernico; pokriti se s pernico; prevleka za pernico; pren., ekspr. snežilo je in na strehah so kmalu ležale puhaste pernice ∙ star. spati na pernicah na mehkem, udobno ♪
- perniciózen -zna -o prid. (ọ̑) med. ki se konča s smrtjo, poguben: perniciozna anemija, malarija ♪
- peró -ésa s (ọ̑ ẹ̑) 1. kožna tvorba iz roževinastega tulca s pahljačastimi izrastki, ki v velikem številu pokriva telo ptic: izpuliti pero; belo, črno pero; pero iz petelinjega repa; šop pisanih peres; lahek kot pero / ptica izgublja peresa perje / tulec peresa / gosje, nojevo, petelinje pero / pisati z gosjim peresom z njegovim prirezanim tulcem 2. majhna kovinska priprava s priostrenim koncem za pisanje, risanje: čečkal je po papirju, da je pero škrtalo; vtakniti pero v peresnik; izrabljeno pero / konica peresa // taka priprava s peresnikom: pomakati pero v črnilo; še vedno piše s peresom // v zvezi nalivno pero priprava za pisanje, ki se polni s črnilom: kupiti nalivno pero; ima že zelo izrabljeno nalivno pero / zlato nalivno pero 3. publ., s
prilastkom pisatelj, književnik: to je eno najboljših peres našega časa; natančno razlago pojava prepustimo kvalificiranemu peresu; velika peresa preteklosti 4. vzmet: pero v uri se je sprožilo; napeti pero / avtomobilček na pero 5. star. (rastlinski) list: peresa šumijo v vetru; uvelo, zeleno pero / figovo pero ● ekspr. pero mu kar leti po papirju zelo hitro piše; zastar. brusiti pero vaditi se v pisateljevanju, pisati; vznes. smrt mu je iztrgala, izvila pero iz rok pesnil, pisateljeval je do smrti; ekspr. z žalostjo jemljem pero v roke začenjam pisati, pišem; ekspr. pogostokrat namaka pero v črnilo piše; ekspr. sklical je vse, ki sukajo pero ki so pisatelji, književniki; ekspr. kritično, polemično sukati pero kritično, polemično pisati; knjiž. splošno znano je, iz čigavega peresa izvira ta pamflet kdo ga je napisal; knjiž. živeti od peresa preživljati se s pesnjenjem, pisateljevanjem; ekspr. nešteto je vprašanj, ki silijo pod pero o katerih bi bilo treba pisati; ekspr. pisateljevo pero opisuje realne človeške probleme pisatelj; poljud. prožno pero vzmet v obliki ploščate palice, strok. listna vzmet; ekspr. mojster peresa dober pisatelj, književnik ◊ les. pero stanjšani rob deske, prirejen za stik z utorom; navt. pero širši del vesla; teh. grafos pero nalivno pero s tušem za določeno debelino črte; polsteno pero svinčnik s stenjem, polnjen s posebnim barvilom; zool. krmilna peresa peresa v repu ptice, s katerimi se pri letu obrača, dviga ali spušča; letalna peresa; morsko pero na peščenem dnu toplih morij živeči pahljačasto razrasli koralnjak, ki se ponoči zelenkasto svetlika, Pennatula
phosphorea ♪
- perón -a m (ọ̑) prostor na železniški postaji, od koder je mogoč dostop do vlakov: peron je bil poln ljudi; iti na peron; postaja ima več peronov / čakali so na tretjem peronu ♪
- peronízem -zma m (ȋ) polit. politično gibanje v Argentini, ki se zavzema za gospodarski in socialni napredek dežele, imenovano po ustanovitelju Peronu: zagovorniki peronizma ♪
- perónski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na peron: neprestano je pogledoval na veliko peronsko uro ♦ žel. peronska karta karta, ki daje imetniku pravico do vstopa na peron ♪
- peroprásk in peropràsk -áska m (ȃ; ȁ á) slabš. pisarniški delavec, pisar: postal je nekakšen peroprask ♪
- perpetuírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. narediti kaj trajno, stalno: tako združevanje naj ne perpetuira odmirajočih struktur ♪
- perpétuum móbile m neskl., tudi perpétuuma móbile (ẹ̑-ọ̑) knjiž. imaginarni stroj, ki nepretrgoma opravlja delo, ne da bi prejemal energijo: narisati perpetuum mobile; delo teče kot perpetuum mobile ♪
- perseverácija -e ž (á) 1. psih. pojav, da se določen doživljaj dolgo obdrži v zavesti brez neposrednega zunanjega dražljaja: percepcija in perseveracija 2. psiht. bolezenski pojav, da kdo nenormalno dolgo ponavlja nesmiselno dejavnost: znaki perseveracije ♪
- persifláža -e ž (ȃ) knjiž. smešenje: dialog junakov romana je persiflaža nazadnjaških nazorov; sarkastična persiflaža / stena je bila popisana s političnimi persiflažami ♪
- persiflírati -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. smešiti: pisatelj persiflira malomeščanske kroge ♪
- persóna gráta persóne gráte ž (ọ̑-ȃ) knjiž. oseba, ki ji je naklonjena visoka, vplivna oseba: on je persona grata pri poveljniku // vplivna, pomembna oseba: postal je persona grata ♪
26.105 26.130 26.155 26.180 26.205 26.230 26.255 26.280 26.305 26.330