Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Al (26.080-26.104)


  1.      pavzírati  -am nedov. (ȋ) žarg. imeti odmor, počivati: med portretiranjem je večkrat pavziral ● žarg., šol. pavzira že drugo leto ni redni študent zaradi neopravljenih izpitov ♪
  2.      pazdér  -ja m (ẹ̄) oleseneli deli stebelc lanu, konoplje, ki se pri trenju ločijo od vlaken; pezdir: terice so si otresale pazder z obleke; kup pazderja ♪
  3.      pázduha  -e ž (ȃ) vbočeno mesto pod ramenskim sklepom: umiti pazduhe; desna, leva pazduha; prepotene pazduhe / meriti temperaturo pod pazduho // s predlogom predel med prsnim košem in nadlaktjo: izpod pazduhe je potegnil šop popisanih listov; stisniti dežnik pod pazduho / držati, prijeti koga pod pazduho za nadlaket, komolec ● nar. zahodno ta jih izpod pazduhe jemlje si izmišlja, se laže; star. vzel je noge pod pazduho začel je iti, teči ◊ bot. pazduha prostor med listnim pecljem in vejico; zalistje; gozd., les. pazduha zoba dno zareze med zobema pri žagi ♪
  4.      pázen  -zna -o prid. (á ā) knjiž. pazljiv: pazen poslušalec, učenec; pri delu ni dovolj pazna / fant je pazen do drugih pozoren, uslužen pázno prisl.: pazno gledati, poslušati, zasledovati ♪
  5.      pázha  -e ž (ȃ) star. pazduha: hlače je imel do pod pazhe / prijel ga je pod pazho in odpeljal ♪
  6.      pazítelj  -a m (ȋ) knjiž., redko paznik: pazitelj v kopališču ♪
  7.      pazíti  in páziti -im nedov. (ȋ á ȃ) 1. prizadevati si, skrbeti, da se odvrne nevarnost od česa: pes pazi na dom; paziti na hišo // navadno z odvisnim stavkom delati, prizadevati si, da se ne zgodi kaj neprijetnega, nezaželenega: zelo je pazil nanj, pa se mu je vseeno v mestu izgubil; paziti moramo, da ne pride do nesreče; pazi, da ne padeš, se ne urežeš; pri kopanju je še posebno pazila, da se otrok ne bi prehladil; na prehodu za pešce zelo pazi; pazila je nanj kot na punčico svojega očesa zelo / on zna paziti nase; otrok se ne zna paziti // imeti v oskrbi, varstvu: dopoldne pazi sosedove otroke; trije otroci že hodijo v šolo, najmlajšega pa pazi babica 2. delati, prizadevati si, da se kaj ohrani: paziti na knjige, obleko / paziti na red / paziti na svojo čast; paziti na zdravje 3. biti zavestno (miselno) zbran: učenci premalo pazijo; ker ni pazil, se je zmotil pri seštevanju / paziti na vsebino in obliko pismenega izdelka / kot ukaz psu pazi 4. biti kje z namenom ugotoviti, zaznati kaj: pazil je pri oknu, kdaj bo patrulja odšla; pazil je, kdaj se bo mati vrnila; pazi, kdaj se bo oddaja začela / pazi na mleko glej, kdaj bo začelo vreti, da ne bo prekipelo 5. v medmetni rabi izraža opozorilo: pazi, prehod za pešce; pazite, vlak; pazi se, ta ti bo še kako zagodel ● star. pazili so ga, da bi ga zasačili oprezali so za njim; vedno pazi na distanco nikoli ni preveč prijazen, domač; ekspr. pazi na svoj jezik pazi, kaj in kako govoriš; pazi na vsak korak previdno hodi, se premika pazíti se in páziti se 1. delati, da ne prihaja do srečanj, stikov s kom zaradi neprijetnih posledic: tega človeka so se vsi pazili; paziti so se morali pred sovražnikovimi patruljami 2. v medmetni rabi izraža grožnjo, svarilo: fant, pazi se; pazi se, močnejši sem od tebe; pazi se, ne veš, s kom imaš opravka pazèč -éča -e: stal je negibno, pazeč na vsak šum ♪
  8.      pazljív  -a -o prid., pazljívejši (ȋ í) 1. ki dela, si prizadeva, da se ne zgodi kaj neprijetnega, nezaželenega: po nesreči je postal bolj pazljiv 2. zavestno (miselno) zbran: pazljiv poslušalec, učenec; biti pazljiv pri delu ∙ nič ni ušlo njenim pazljivim očem vse je opazila // ki poteka, se opravlja z veliko miselno zbranostjo: pazljivo branje / pazljivo ravnanje z aparati 3. redko pozoren, uslužen: do nje je bil vedno pazljiv pazljívo prisl.: pazljivo brati, opazovati; pazljivo opravljati svoje delo ♪
  9.      pazljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost pazljivega človeka: pazljivost učencev pri pouku / za to delo je potrebna pazljivost in natančnost // knjiž. pozornost, skrb: študiju je posvečal veliko pazljivost; drama ni pritegnila gledalčeve pazljivosti ♪
  10.      páznik  -a m (ȃ) 1. kdor pazi na osebe, ki jim je odvzeta prostost, in jih oskrbuje: podkupiti paznika; neprijazen paznik / bil je paznik v kaznilnici; jetniški paznik do 1945 paznik v kaznilnici ali sodnem zaporu 2. kdor pazi na kaj: če ne bi bilo paznika, bi ljudje potrgali vse cvetje; postavili so ga za paznika / rudniški paznik ♪
  11.      páž  -a m (ȃ) 1. zlasti v plemiškem okolju, nekdaj fant, navadno plemiškega rodu, ki streže vladarju, plemiču: kraljico so spremljali trije paži; kraljev, vitezov paž; hodil je za njo kot paž; pren., ekspr. ne bom več tvoj paž 2. v nekaterih deželah hotelski delavec, ki opravlja razna pomožna dela: paž mu je odnesel pismo na pošto ♪
  12.      páž  tudi pàž páža m (ȃ; ȁ á) 1. nar. stena iz navpično postavljenih desk, navadno na čelni strani hiše, gospodarskega poslopja: svetloba je prihajala skozi paž; postlal si je na skednju tik ob pažu; odtrgal je desko v pažu in skočil s podstrešja 2. nar. pregraja, zlasti v hlevu: konj buta ob paž 3. knjiž., redko opaž: paž v jedilnici je iz hrastovine ♪
  13.      páže  -ta m (ȃ) knjiž., redko paž: kraljev paže ♪
  14.      pážnja  -e ž (á) knjiž. pozornost: usmeriti pažnjo drugam; to delo zahteva posebno pažnjo / posvečati čemu pažnjo; slika je vzbudila pažnjo gledalcev in kritikov / izkazovati komu pažnjo ♪
  15.      pêceljček  -čka [cǝl] m (ē) manjšalnica od pecelj: potrgati peceljčke ribezu ♪
  16.      pecívo  -a s (í) pečeno živilo iz moke, mleka, sladkorja, maščobe in drugih dodatkov: jesti pecivo; v sobi je zadišalo po pecivu; postregla mu je s čajem in pecivom; pecivo okrogle oblike; pecivo iz krhkega, kvašenega testa; tovarna peciva / čajno pecivo drobno pecivo za k čaju; drobno pecivo majhne oblike, teže; slano pecivo ♪
  17.      peckánje  -a s (ȃ) glagolnik od peckati: peckanje pušk in mitraljezov ♪
  18.      peckáti  -ám nedov. (á ȃ) ekspr. (narahlo) pokati: otroci so peckali s pištolicami / iz skrivališča so peckali na sovražnikovo patruljo streljali ♪
  19.      pecljáti  -ám nedov. (á ȃ) agr. trgati jagode s pecljevine: grozdje so takoj, ko so ga nabrali, tudi pecljali / pecljati češnje, višnje odstranjevati peclje ♪
  20.      pecljevína  -e ž (í) agr. kar ostane, če se grozdu odtrgajo jagode: obrala je grozd in odvrgla pecljevino; vino iz jagod brez pecljevine ♪
  21.      péč 1 -í ž (ẹ̑) 1. naprava za ogrevanje: peč je že vroča; izdelovati peči; obzidati, preložiti peč; zakuriti peč, v peči; kurišče, obok, odprtina peči / peč kurijo z drvmi / lončena, železna peč; trajno žareča peč 2. velika naprava, ki se kuri zunaj prostora, katerega ogreva: v kotu stoji peč; greti se na peči; klop ob peči; sedeti pri peči, za pečjo / kmečka peč // notranjost te naprave, namenjena zlasti za peko: razbeliti, zasloniti peč; jemati kruh iz peči; postaviti lonce v peč / krušna peč 3. navadno v zvezi električna peč naprava za ogrevanje z električno energijo: izključiti, vklopiti peč / ogenj je povzročila električna peč 4. naprava ali del naprave, v kateri nastaja toplotna energija, potrebna za kako delo: peč centralne kurjave, lokomotive; obratovanje, okvara peči 5. s prilastkom naprava za pridobivanje, izdelovanje česa, navadno pri visoki temperaturi: cementna peč; lončarska peč za žganje glinaste posode; pekovska peč; sušilna peč; peč za taljenje rude / upepeljevalna peč ● ekspr. pri sosedovih se je peč podrla rodil se jim je otrok; šalj. poglej, kakšno široko peč ima zadnjico; za vikend je kupil staro peč pečnice za kmečko peč; ekspr. cele dneve sedi za pečjo lenari, počiva; knjiž. visoka peč plavž ◊ elektr. električna akumulacijska peč z maso, ki akumulira toploto, da jo potem oddaja; etn. kahlasta peč lončena peč z vbočenimi pečnicami; metal. jeklarska, komorna, plamenska peč; obrt. etažna peč pekovska peč, ki ima več etaž; teh. infra peč ki deluje na osnovi infrardeče svetlobe ♪
  22.      péč 2 -í ž (ẹ̑) 1. knjiž. skala, zlasti večja: valovi so udarjali ob peči / med strmimi pečmi se je širila lepa dolinica 2. nar. jama, votlina, zlasti v skali: v tem kraju je veliko peči ♪
  23.      péča 1 -e ž (ẹ́) etn. žensko pokrivalo ljudske noše iz belega blaga z vezenino: nositi, zavezati pečo; ženske v avbah in pečah ♪
  24.      pečárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na pečarje ali pečarstvo: pečarsko orodje / pečarski poklic / pečarska obrt ♪
  25.      pečát  -a m (ȃ) 1. uradni znak z imenom organa, organizacije, določenim besedilom kot dokaz pristnosti, verodostojnosti listine, akta: dati, odtisniti pečat; preklicati, spremeniti pečat; potrditi pogodbo s pečatom; okrogel pečat; pečat z grbom; prostor za pečat / v nekaterih državah varuh državnega pečata // znak, odtisnjen a) v vosku kot znak verodostojnosti: poškodovati, prelomiti pečat / dvostranski pečat b) na pošiljki, predmetu kot dokaz nedotaknjenosti zapore: zapreti pošiljko s pečatom; pečat na vratih je cel // priprava z gumijastim, kovinskim negativom takega znaka, navadno okrogle oblike: izdelovati pečate; hranjenje pečata; seznam pečatov; pečat in blazinica 2. ed., publ., s prilastkom značilnosti, posebnosti: dati romanu pečat dobe; življenje v mestih nosi evropski pečat; vtisniti delu osebni pečat / z oslabljenim pomenom: nikoli več se ne bo rešil tega sramotnega pečata; vse jim je zaupal pod pečatom molčečnosti ● star. bal se je pečata s sodnije dopisa, sodnega sklepa; ekspr. to je zanj knjiga s sedmimi pečati nedoumljiva stvar; velika skrivnost ◊ bot. salomonov pečat rastlina s koreniko in z visečimi cevastimi cveti, Polygonatum ♪

   25.955 25.980 26.005 26.030 26.055 26.080 26.105 26.130 26.155 26.180  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA