Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Al (26.030-26.054)


  1.      páša  -e tudi -a m (ȃ) zlasti v fevdalni Turčiji visok vojaški ali civilni oblastnik: sultan je sprejel paše; živi kakor pravi paša / kot zapostavljeni pristavek k imenu ugledne vojaške ali civilne osebe Mustafa paša ♪
  2.      páša  -e ž (ā) 1. glagolnik od pasti pasem: paša drobnice, svinj; paša na pašniku, planinah / gnati, spustiti živino na pašo; vsak dan je na paši; rediti živali ob paši; striči ovce med pašo / gozdna paša; poletna, sezonska paša / peljati čebele na pašo 2. kar se (po)pase: planina ima dobro pašo; jelen si išče pašo; zaradi suše je zraslo malo paše ● zastar. dušna paša knjige, zlasti nabožne, verske vsebine; ekspr. dogodek je bil prava paša za novinarje je povzročil izredno zanimanje; ekspr. paša za oči kar si kdo z zanimanjem in zadovoljstvom ogleduje ◊ agr. želodna, žirova paša; paša na obroke pri kateri se dodeli živini le toliko pašnika, da se na njem enkrat do sitega naje; čeb. ajdova, kostanjeva paša; čebelja paša; jesenska paša ♪
  3.      pášček  -čka m (ȃ) manjšalnica od pas: narediti, zavezati pašček / zamenjati obrabljeni pašček za uro / lastovke z bleščečimi paščki ♪
  4.      paševánje  -a s (ȃ) glagolnik od paševati: ljudstvo je težko prenašalo dolgoletno paševanje turških oblastnikov / naveličala se je moževega paševanja ♪
  5.      paševáti  -újem nedov. (á ȗ) 1. zlasti v fevdalni Turčiji biti paša, vladati kot paša: v deželi je paševal star dostojanstvenik / slabo paševati 2. ekspr. biti kje neomejen gospodar: sovražnik je hotel paševati po slovenski zemlji; hišnik je paševal v celi hiši ♪
  6.      pášništvo  -a s (ȃ) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z izkoriščanjem pašnikov: sadjarstvo in pašništvo ♦ agr. čredilno pašništvo paša živine s stalnim menjavanjem mesta na pašniku ♪
  7.      paštéta  in pastéta -e ž (ẹ̑) mazav mesni izdelek iz sesekljanega pretlačenega mesa, drobovine in začimb: kruh si je namazala s pašteto / gosja, jetrna, ribja pašteta // gastr. jed iz maslenega testa s pikantnim nadevom: peči paštete / mesna pašteta ♪
  8.      paštétka  in pastétka -e ž (ẹ̑) gastr. jed iz maslenega testa s pikantnim nadevom: pripraviti paštetke; za začetno jed so postregli s paštetkami // tak nadev, kuhan ali pečen: jetrne paštetke ♪
  9.      pát  -a m (ȃ) šah. položaj v igri, v katerem kralj ni napaden, vendar nima prostega polja za potezo: beli je upošteval možnosti pata ∙ publ. oboroževalna tekma vodi v neizbežen pat v neodločen položaj; neskl. pril.: pat pozicija ♪
  10.      patarén  -a m (ẹ̑) zgod. pripadnik srednjeveške verske sekte zlasti v severni Italiji: katarci in patareni ♪
  11.      patènt  -ênta m (ȅ é) 1. z zakonom zaščitena izključna pravica gospodarskega izkoriščanja novega izuma za določeno dobo: dobiti patent za nov stroj; zaščititi izum s patentom; zakon o patentih ♦ jur. prodati patent prenesti patent in patentne pravice s kupno pogodbo // listina, s katero se daje izumitelju ta pravica: izdati patent; podpisati patent 2. zgod. zakon, listina, s katero je vladar podeljeval naslove, pravice, službe: razglasiti patent / februarski patent v stari Avstriji zakon, izdan 26. februarja 1861, s katerim je bil urejen državni zbor in njegove pristojnosti ter so bile dane deželne ustave; nevoljniški patent v fevdalizmu zakon, s katerim je Jožef II. leta 1782 odpravil nevoljništvo 3. pog. rob (oblačila) v patentnem vzorcu: plesti, sparati patent; patent pri jopi ● pog. torba s pokvarjenim patentom s pripravo za zapiranje ♪
  12.      paternóster  -tra m (ọ́) teh. neprekinjeno krožno delujoče dvigalo s kabinami ali predali za prevoz oseb ali tovora: paternoster v skladišču se je pokvaril ♪
  13.      paternóšter  -tra [tudi tǝr] m (ọ́) star. priprava iz kroglic, nabranih na vrvico ali verižico, za molitev rožnega venca; rožni venec: v rokah je držala star paternošter; jagode na paternoštru ♪
  14.      patnúšter  -tra m (ú) nar. priprava iz kroglic, nabranih na vrvico ali verižico, za molitev rožnega venca; rožni venec: Ker je videl, da Ajta že prebira patnušter, je tudi on izvlekel svoje molilno orodje (Prežihov) ♪
  15.      patológ  -a m (ọ̑) zdravnik specialist za patologijo: posvetovanje patologov ♪
  16.      patologíja  -e ž (ȋ) 1. veda o boleznih in bolezenskih procesih v organizmih: razvoj patologije / rastlinska, živalska patologija / simpozij o družbeni patologiji ∙ žarg. včeraj je delal patologijo izpit iz patologije 2. pog. patološki oddelek v bolnici: pripeljati truplo na patologijo; predstojnik patologije 3. knjiž. odklon od normalnega, pravilnega stanja: patologija visoko civilizirane družbe ♪
  17.      patolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na patologe ali patologijo: patološka preiskava, raziskava / patološki oddelek v bolnici / patološka anatomija; patološka fiziologija veda o življenjskih procesih pri bolezenskih ali nenormalnih življenjskih pogojih organizma // bolezenski: patološki pojavi; patološko stanje bolnika se slabša / pri pesniku je opaziti patološka nagnjenja ♪
  18.      pátos  -a m (ȃ) pretirano navdušenje, pretirana vznesenost: odigrati vlogo brez patosa; s patosom je pripovedoval o svojih uspehih; deklamatorski patos; ekspr. nabrekel patos / ekspr. vse čustvo je bilo le sentimentalen patos ♪
  19.      patriárhovski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na patriarhe: patriarhovsko dostojanstvo / patriarhovska palača ♪
  20.      patriárški  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na patriarhe ali patriarhijo: patriarška čast / patriarška cerkev ♪
  21.      patrícij  -a m (í) 1. pri starih Rimljanih pripadnik bogatega, vplivnega družbenega sloja: sodstvo in magistrature so bile v rokah patricijev; plebejci in patriciji 2. v srednjem veku pripadnik meščanskega sloja, zlasti plemiškega rodu: dubrovniški patriciji; palače ljubljanskih patricijev ♪
  22.      patrícijski  -a -o prid. (í) nanašajoč se na patricije: rimske patricijske družine / fevdalni dvorci in patricijske hiše / drama iz življenja zagrebške patricijske družbe / doseči patricijski naslov ♪
  23.      patrimónij  -a m (ọ́) zgod., v fevdalizmu dedna zemljiška lastnina, ki prehaja od očeta na sina: velik patrimonij; pren. kulturni patrimonij naroda ♪
  24.      patriót  -a m (ọ̑) kdor ljubi domovino; rodoljub, domoljub: bil je velik patriot; ulica se imenuje po znanem patriotu ∙ ekspr. lokalni patriot kdor zelo občuduje, ljubi domači kraj, pokrajino ♪
  25.      patriótičen  -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na patriote ali patriotizem: patriotična zavest; patriotično čustvo / patriotičen govor / knjiž. v zbirki je tudi nekaj patriotičnih pesmi domoljubnih pesmi ♪

   25.905 25.930 25.955 25.980 26.005 26.030 26.055 26.080 26.105 26.130  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA