Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Al (24.880-24.904)


  1.      ónikrat  prisl. (ọ̑) star. pred nekaj dnevi, pred kratkim: onikrat sem ga srečal ♪
  2.      ónile  -a- -o- zaim. (ọ̑) ekspr. izraža, da je oseba ali stvar od govorečega oddaljena, odmaknjena, vendar mu vidna: onile človek se mi zdi znan; stopimo v senco pod onole smreko ♪
  3.      onkológ  -a m (ọ̑) zdravnik specialist za onkologijo: poslati pacienta k onkologu ♪
  4.      onkolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na onkologe ali onkologijo: onkološka problematika / onkološki inštitut / onkološki kongres; sam.: pog. zdravi se na onkološkem onkološkem inštitutu ♪
  5.      ónkraj  prisl. (ọ̑) izraža položaj na drugi strani česa ali premikanje v tak položaj: onkraj je že pomlad, tu pa še zima; onkraj se svet spušča k reki / sekiri odgovarja z onkraj kladivo z one strani ∙ ekspr. je že onkraj mrtev ♪
  6.      ónkraj  predl. (ọ̑) z rodilnikom za izražanje položaja na drugi strani česa ali premikanja v tak položaj: onkraj ograje so nasajene astre / ponesli so našo pesem onkraj morja / ljudje z onkraj meje ∙ ekspr. upanje na srečo onkraj groba po smrti ♪
  7.      ónkrajen  tudi ónkrájen -jna -o prid. (ọ̑; ọ̑-ȃ) 1. knjiž., redko onstranski: onkrajni svet 2. star. drugi, nasproten: strel se razlega po skalovju onkrajnega brega ♪
  8.      onód  prisl. (ọ̄) zastar. tam: onod nikoli ni sonca; srečeval je tlačane, ki so šli onod na delo / prišel je od onod odonod ♪
  9.      ónokraj  prisl. (ọ̑) star. onkraj: od onokraj se je slišal klic ♪
  10.      ónostran  prisl. (ọ̑) star. onstran: pokazal je na hiše onostran / klic prihaja od onostran ♪
  11.      ónstran  prisl. (ọ̑) izraža položaj na drugi strani česa ali premikanje v tak položaj: na tem bregu živijo tako, onstran pa drugače / ko so prišli onstran, je bilo že prepozno / glas prihaja kakor od onstran ♪
  12.      ónstran  predl. (ọ̑) z rodilnikom za izražanje položaja na drugi strani česa ali premikanja v tak položaj: tudi onstran Karavank so Slovenci / preselil se je onstran reke / meglice se vlečejo z onstran Save ∙ knjiž. njegovi junaki hočejo biti onstran dobrega in zlega ne priznavajo etičnih načel ♪
  13.      ontologíja  -e ž (ȋ) filoz. filozofska disciplina, ki obravnava osnovo, vzroke in najsplošnejše lastnosti stvarnosti: gnoseologija in ontologija / eleatska, idealistična, materialistična ontologija // s prilastkom načela, ki obravnavajo osnovo, vzroke in najsplošnejše lastnosti česa: ontologija sveta / ontologija duha, volje ♪
  14.      onúča  -e ž (ú) nav. mn., nekdaj kos blaga za ovijanje stopala: namesto nogavic je nosil onuče; sušiti onuče ♪
  15.      òp  medm. (ȍ) pog. 1. izraža zavrnitev: op, tako pa ne bo šlo 2. izraža opravičilo: ko se je zadel obenj, je zamrmral: op ♪
  16.      òpa  medm. (ȍ) pog. 1. izraža zavrnitev: opa, kaj pa govoriš 2. izraža opravičilo: ko se je obrnil, mu je stopil na nogo in dejal samo: opa ♪
  17.      opacáti  -ám dov. (á ȃ) redko popacati: opacati obleko; ekspr. ves se je opacal ♪
  18.      opádati  -am nedov. (ā ȃ) knjiž., redko upadati, usihati: voda opada / število letalskih nesreč opada ∙ zastar. listje opada odpada ♪
  19.      opájati  -am nedov. (ā) 1. povzročati pijanost: alkoholne pijače opajajo; opajati se z žganjem 2. nav. ekspr. povzročati stanje čutnega in duševnega ugodja: duh cvetočih akacij opaja / petje je opajalo poslušalce; upanje na vrnitev ga opaja / jesenske barve opajajo oko // z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: opajala jih je neskončna sreča, žalost opájati se biti v stanju čutnega in duševnega ugodja: opajati se ob misli na prihodnost; opajala se je nad glasbo; opajati se z lepoto pokrajine ∙ knjiž. pesnik se opaja v ljudski pesmi zajema, dobiva iz nje opajajóč -a -e: opajajoč vonj; opajajoča moč ljubezni; opajajoča toplota ♪
  20.      opámetiti  -im dov. (á ā) knjiž. spametovati: poskušal je fanta opametiti; se bo že opametil ♪
  21.      opametováti  -újem dov. (á ȗ) knjiž. spametovati: poskušal jih je opametovati; čas bi bil, da se opametuješ / nesreča nas je opametovala opametováti se redko zbuditi se iz nezavesti, zavedeti se: bolnik se dolgo ni opametoval ♪
  22.      opánek  -nka m (ȃ) nav. mn. opanka: hoditi v opankih / odtrgal se ji je jermen na opanku ♪
  23.      opánka  -e ž (ȃ) nav. mn. 1. zlasti v srbskem okolju mehko obuvalo iz živalske kože brez pete, ki se navadno z jermeni zaveže okoli gležnja: delati opanke; nositi opanke; hoditi v opankah / opanke z zavihano konico 2. pog. sandala, zlasti iz jermenov, pasov z nizko peto ali brez nje: poleti je kupila nove opanke / gladiatorske opanke z jermeni do kolen / na izlet je šla kar v opankah ♪
  24.      opánkar  -ja m (ȃ) izdelovalec opank: opankarji in lončarji ♪
  25.      opásati  opášem dov. (ȃ) 1. dati, namestiti komu pas: obleči in opasati otroka; počakaj, še opasati se moram // narediti, da je kaj nameščeno okrog pasu: opasati jermen / opasati meč, sabljo; opasal si je oselnik in šel kosit; opasati si predpasnik 2. knjiž. obdati, obkrožiti: mesto so opasali z bodečo žico opásan -a -o: v sobo je stopil opasan z belim predpasnikom; tempelj je v notranjščini opasan z zlatom ima proge, črte iz zlata; opasana je bila s svilenim trakom ♪

   24.755 24.780 24.805 24.830 24.855 24.880 24.905 24.930 24.955 24.980  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA