Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Al (24.801-24.825)


  1.      oménjati  -am nedov. (ẹ́) 1. večkrat nakratko, nekoliko spregovoriti o kom: v svojih pripovedovanjih ga rad omenja; večkrat jo je omenjal / tega ni treba posebej omenjati; ekspr. slovensko vprašanje se ni niti malo omenjalo / njegovo ime omenja v mnogih sestavkih navaja 2. navadno z odvisnim stavkom govoriti, pripovedovati: kar sem prej omenjal, ne drži / ekspr. to je bilo dosti hudo, da ne omenjam vsega drugega; da je bilo tam nevarno, mi ni treba posebej omenjati oménjan -a -o: večkrat omenjana imena ♪
  2.      omèt  -éta m (ȅ ẹ́) na zid enakomerno nanesena malta: omet se kruši, odpada, poka; odstraniti, zgladiti omet; napeljava je pod ometom; omet je še svež / brizgani omet; notranji, stenski, stropni, zunanji omet ♦ arhit. nakljuvati omet v star omet vsekati brazde, točke, da se nanj lahko prime nov omet; grad. fini omet iz drobnega peska, s katerim se navadno zaključuje obdelava stene; grobi omet iz debelejšega peska; prani omet iz pranega umetnega kamna ♪
  3.      ometáča 1 -e ž (á) orodje v obliki kovinske ploščice z držajem za nanašanje malte; zidarska žlica: ometača in zidarsko kladivo ♪
  4.      ometáča 2 -e ž (á) redko omelo: vzel je ometačo in pomagal pri čiščenju ♪
  5.      ométati 1 -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. čistiti z metlo, omelom: ometati dimnik, peč; ometati stene pred beljenjem // z ometanjem, pometanjem odstranjevati: ometati pajčevine, prah, saje ♦ čeb. ometati čebele s satja 2. ekspr. pri premikanju, gibanju dotikati se česa: privzdignila je krilo, da ne bi ometala po tleh; dolga vrv ometa po zidu / maček jo je ometal z repom po nogah ● ekspr. kar naprej ometa okrog hiše hodi ♪
  6.      ométati 3 -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. nar. ometavati: ko je ometal hišo, se je ponesrečil 2. star. obmetavati: ometali so ga s kamni in blatom / nasprotnike je ometal z najgršimi psovkami ♪
  7.      ométati 4 -am nedov. (ẹ̑) zastar. zanikovati, ne priznavati: te resnice ni mogoče z ničimer ometati; ometali so njegove trditve; ometati veljavnost oporoke ♪
  8.      ometáti  oméčem dov., omêči omečíte; omêtal (á ẹ́) 1. enakomerno nanesti malto na zid: hišo so že ometali; ometati s cementno malto / ometati zid 2. star. obmetati: otroci so ga ometali z blatom / veje so ga ometale s cvetjem ometán -a -o: ometan strop, zid; hiša je že ometana ♪
  9.      ometávati  -am nedov. (ȃ) 1. enakomerno nanašati malto na zid: začeli so ometavati; ometavati hišo 2. star. obmetavati: ometavati psa s kamni / nasprotnike so ometavali z najgršimi psovkami ♪
  10.      ométen  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na omet: ometni prah ♦ elektr. ometna inštalacija inštalacija z vodniki v ometu ♪
  11.      ómica  -e ž (ọ̑) ljubk. manjšalnica od oma: omica je nevarno zbolela ♪
  12.      omíka  -e ž (ȋ) knjiž. 1. kultura: širiti omiko med barbari / vplivi grške omike / razvoj filmske, glasbene omike / čovek brez omike; omika in olika / srčna omika / ima visoko gledališko, pevsko omiko 2. izobrazba, vzgoja: gimnazija daje splošno omiko / truditi se za omiko ljudstva ♪
  13.      omíkati  -am dov. (ȋ) knjiž. 1. razviti, kultivirati: omikati jezik 2. izobraziti, vzgojiti: knjige so ga omikale; omikati in olikati / omikati divjake civilizirati omíkan -a -o 1. deležnik od omikati: jezik njegovih pesmi je omikan, uglajen; biti omikan v nemških šolah 2. star. ki ima izobrazbo; izobražen: učitelj je bil edini omikani človek v vasi / biti pesniško omikan ♪
  14.      omíliti  -im dov. (ȋ) 1. narediti kaj milo, blago: nasmeh je omilil njen obraz; pogled se mu je omilil / trpljenje ga je omililo / omiliti kazen, predpis // narediti kaj manj boleče, manj neprijetno: sneg je omilil padec / omiliti posledice potresa // narediti kaj manj ostro, negativno: omiliti izjavo, kritiko, mnenje 2. narediti, da se kaj pojavlja a) v manj visoki stopnji: omiliti carine / omiliti zahteve b) v manj izraziti obliki: omiliti stanovanjsko stisko; vihar se je omilil; knjiž. strmina se je nekoliko omilila zmanjšala 3. star. priljubiti, prikupiti: s svojim pripovedovanjem mi je kraj zelo omilil; knjiga se je mnogim omilila omíljen -a -o: omiljena oblika romantike; to je omiljena snov njihovih pogovorov ♪
  15.      omiljeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. delati kaj milo, blago: nasmeh mu je omiljeval obraz / omiljevati ukrepe // delati kaj manj boleče, manj neprijetno: ta zavest ji je omiljevala slovo // delati kaj manj ostro, negativno: omiljevati prvotne izjave, trditve 2. delati, da se kaj pojavlja a) v manj visoki stopnji: omiljevati dajatve b) v manj izraziti obliki: omiljevati protislovja 3. star. priljubljati, prikupljati: te lastnosti so ga povsod omiljevale ♪
  16.      omilováti  -újem nedov. (á ȗ) zastar. pomilovati, sočustvovati: vsi so omilovali nesrečno dekle / omilovati svojo usodo objokovati ♪
  17.      omísliti si  -im si dov., omíšljen (í ȋ) ekspr. kupiti si, priskrbeti si: omislil si je nov avtomobil; takih oblek si ne more omisliti / celo hlapca si je omislil dobil, najel; boljšega skrivališča si ne bi mogel omisliti najti, pripraviti omísliti star. preskrbeti, oskrbeti: omislil ji je gramofon / omisliti koga z vsem potrebnim ♪
  18.      omíšljati si  -am si nedov. (í) 1. ekspr. kupovati si, priskrbovati si: vedno si omišlja obleke po zadnji modi; omišljal si je čedalje več parcel / za njo so si začele omišljati klobučke tudi njene vrstnice začele nositi 2. knjiž., redko raziskovati, proučevati: objavil je vrsto podatkov, gradiva pa ni omišljal in razlagal ♪
  19.      omízje  -a s (ȋ) 1. skupina ljudi, ki sedijo za isto mizo: omizje je začelo peti / igralno, pivsko omizje / stalno omizje / ekspr. ideje Zoisovega omizja družbe, kroga 2. ekspr. večja miza s pripadajočimi stoli, klopmi: družba ima svoje omizje; prazno omizje / vstati izza omizja ♪
  20.      omíznik  -a m (ȋ) knjiž. član omizja: nekateri omizniki so že vstajali ♪
  21.      omladínec  -nca m (ȋ) zastar. mladinec: nekateri omladinci so glasovali zoper predlog ♪
  22.      omladíti  -ím dov., omládil (ȋ í) star. pomladiti: s kopelmi omladiti telo / vino je starca omladilo omladíti se pomladiti se: drevje se je spomladi omladilo ● star. hruške so se omladile in postale sladke so postale godne; star. luna se je omladila nastopil je prvi krajec ◊ agr. omladiti lan izgoditi omlajèn -êna -o: imeti omlajen obraz ♪
  23.      omláhniti  -em dov. (á ȃ) star. postati mlahav: roke in noge so bolniku omlahnile / v brezdelju jim je duh omlahnil ● zastar. pazi, da ti načrt ne omlahne se ne izjalovi ♪
  24.      omlatíti  in omlátiti -im dov., prvi pomen tudi omláčen (ȋ á) 1. s cepcem, mlatilnico spraviti zrnje iz klasja, latja: omlatiti ajdo, ječmen, pšenico / pri sosedovih so že omlatili končali mlačev 2. star. natepsti, pretepsti: fantje so pošteno omlatili izzivalca ● ekspr. v trenutku je omlatil kos kruha pojedel; ekspr. pri nas si omlatil pojdi; nisi zaželen ♪
  25.      omléta  -e ž (ẹ̑) jed iz jajc, malo sladkorja in moke z različnimi nadevi: peči omlete / gnjatna, skutina omleta ♪

   24.676 24.701 24.726 24.751 24.776 24.801 24.826 24.851 24.876 24.901  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA