Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Al (24.680-24.704)


  1.      okrušíti  in okrúšiti -im, in okrúšiti -im dov. (ȋ ú; ú ū) 1. s krušenjem nekoliko poškodovati: s stolom je okrušil steno; krogle so na več mestih okrušile zid / okrušiti rob skodelice oškrbiti; pren., knjiž. poznejši razvoj je marsikaj okrušil 2. odkrušiti: s palico je okrušil kos ometa; pod nogo se mu je okrušil kamen od skale / okrušil je košček čokolade odlomil okrúšen -a -o: okrušeni stebri; okrušen zob; okrušena posoda ♪
  2.      okrúten  -tna -o prid., okrútnejši (ú ū) ki v svojem ravnanju, zlasti v odnosu do ljudi, živali uporablja veliko nasilje, velik pritisk: okruten gospodar, morilec / okruten izraz, obraz / okrutni udarci; okrutno ravnanje / okrutna zver krvoločna // ekspr. zelo hud: okrutna zima / prvo in najokrutnejše razočaranje v njegovem življenju okrútno prisl.: okrutno so ga umorili; okrutno so ga zasmehovali ♪
  3.      okrútnež  -a m (ȗ) ekspr. okruten človek: okrutnež je dal pomoriti dosti ljudi; izdajalec in okrutnež ♪
  4.      okrútnost  -i ž (ú) lastnost okrutnega človeka: bal se je njegove okrutnosti; okrutnost do otrok / okrutnost ravnanja ♪
  5.      okrvavíti  -ím dov., okrvávil (ȋ í) narediti kaj krvavo: okrvaviti obleko, robec; okrvaviti si roke; obveza se je okrvavila je okrvavela okrvavljèn -êna -o: okrvavljen je ležal na tleh; okrvavljeno perilo ♪
  6.      óksast  -a -o prid. (ọ́) ekspr. po obliki podoben črki o: imeti oksaste noge ♦ vet. oksasta stoja stoja pri živalih z navzven ukrivljenimi nogami ♪
  7.      oksíd  -a m (ȋ) kem. spojina elementa s kisikom: nastajanje oksida na površini kovine / aluminijev, bakrov, kovinski, železov oksid ♪
  8.      oksidácija  -e ž (á) kem. oddajanje elektronov navadno drugemu elementu ali spojini pri spajanju: oksidacija bakra, kovin; rjavenje zaradi oksidacije; oksidacija in redukcija ♦ agr. oksidacija masti, vina; biol. oksidacija v celici postopno sproščanje kemične energije organskih molekul v celici ♪
  9.      oksidánt  -a m (ā) kem. element ali spojina, ki odvzema elektrone drugemu elementu ali spojini: kisik je najpomembnejši oksidant v industriji ♪
  10.      oksidáza  -e ž (ȃ) biol., kem. encim, ki katalizira oksidacijo snovi z molekulskim kisikom: uničevati oksidaze ♪
  11.      oksíden  -dna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na oksid: očistiti oksidno plast; oksidne spojine ♦ metal. oksidna kožica tanka oksidna plast na površini kovine; min. oksidna ruda ruda, v kateri je kovina v rudnini vezana na kisik ♪
  12.      oksidírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. spreminjati lastnosti, značilnosti pod vplivom kisika: železo rado oksidira 2. kem. odvzemati elektrone navadno drugemu elementu ali spojini in se nato spojiti z njim: kisik oksidira železo oksidírati se kem. oddajati elektrone navadno drugemu elementu ali spojini in se nato spojiti z njim: nekatere organske snovi se oksidirajo oksidíran -a -o 1. deležnik od oksidirati (se): oksidirana kovinska površina 2. friz., v zvezi z lasje beljen, pobeljen: dekle z oksidiranimi lasmi ♪
  13.      oktáva  -e ž (ȃ) 1. muz. interval v obsegu osmih diatoničnih stopenj: zaigrati, zapeti oktavo / enočrtna oktava / struna zveni (za) oktavo višje ∙ ekspr. ali ne boste še odšli, je rekla za oktavo višje, kot je sicer govorila s precej višjim glasom, glasneje // osma diatonična stopnja glede na dani ton: kvarta in oktava 2. lit. kitica iz osmih enajstercev; stanca: pesem v oktavah ♪
  14.      oktét  -a m (ẹ̑) 1. muz. ansambel, sestavljen iz osmih instrumentalistov ali pevcev: nastop okteta / pevski oktet / Slovenski oktet // skladba za tak ansambel: zbirka oktetov 2. kem. skupina osmih elektronov: na obli manjkata do okteta še dva elektrona ♪
  15.      októbrski  -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na oktober: topel oktobrski dan / oktobrska dela na vrtu ◊ zgod. oktobrska diploma; oktobrska revolucija socialistična revolucija leta 1917 v Rusiji ♪
  16.      oktroírati  -am dov. in nedov. (ȋ) jur. uveljaviti brez odobritve parlamenta: oktroirati ustavo / oktroirati politični program oktroíran -a -o: oktroiran program ♦ zgod. oktroirana ustava ustava, ki jo je razglasil 3. septembra 1931 kralj Aleksander ♪
  17.      okujína  -e ž (í) teh. s kovanjem odstranjena oksidna plast, ki nastane ob žarjenju pri visoki temperaturi: ob nakovalu je bilo veliko okujine ♪
  18.      okulár  -ja m (ā) fiz. očesu bližja leča ali sistem leč kake optične priprave: okular daljnogleda, mikroskopa; goriščna razdalja okularja ♪
  19.      okulíst  -a m (ȋ) zdravnik specialist za okulistiko: iti na pregled k okulistu ♪
  20.      okulístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na okuliste ali okulistiko: okulistični oddelek ♪
  21.      okulístka  -e ž (ȋ) zdravnica specialistka za okulistiko ♪
  22.      okultístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na okultiste ali okultizem: okultistični sestanki / okultistične vede ♪
  23.      okupácija  -e ž (á) 1. glagolnik od okupirati, zasedba: protestirati proti okupaciji jugoslovanskega ozemlja; nejasen položaj po fašistični okupaciji 2. pravno stanje na kakem ozemlju, ki ga je tuja država, navadno z bojem, spravila pod svojo oblast: okupacija je trajala štiri leta; dočakati konec okupacije ● publ. okupacija z glasbo ukvarjanje ◊ jur. okupacija prilastitev stvari, ki ni v lasti nikogar; zgod. francoska okupacija od 1809 do 1813, ko je bil del slovenskega ozemlja pod francosko oblastjo ♪
  24.      okupátor  -ja m (ȃ) kdor, navadno z bojem, spravi tuje ozemlje pod svojo oblast; zavojevalec, osvajalec: upreti se okupatorju; pregnati okupatorja; fašistični okupator / okupatorji so ga ujeli okupacijski vojaki ♪
  25.      okupátorjev  -a -o (ȃ) pridevnik od okupator: obračunali so z izdajalci in okupatorjevimi sodelavci; okupatorjevo nasilje ♪

   24.555 24.580 24.605 24.630 24.655 24.680 24.705 24.730 24.755 24.780  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA