Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Al (24.630-24.654)


  1.      okrajšáva  -e ž (ȃ) 1. glagolnik od okrajšati: okrajšava predolgih opisov v povesti / zapletena okrajšava besede 2. okrajšana beseda ali besedna zveza: uporabljati okrajšave; seznam okrajšav in kratic / stenografske okrajšave ♪
  2.      okrák  -a m (ȃ) knjiž. alge in plavajoče rastline na stoječi vodi: ribnik pokriva okrak ♪
  3.      okràs  -ása m (ȁ á) 1. kar kaj polepša, okrasi: njen najlepši okras so bili lasje; na zvezde so gledali kot na okras nebesnega oboka / redko krila so pri plesu plahutala, okrasi so cingljali okraski, nakit // celota likovnih elementov, namenjenih olepšavi: okras okrog vrat / okras iz niza listov, v obliki venca / rastlinski okras na listini ornament 2. glagolnik od okrasiti: uporabiti slike za okras prostorov / zanemarjeno pročelje hiši ni v okras ♪
  4.      okrásen  -sna -o prid. (ā) 1. namenjen olepšavi: okrasni predmeti / okrasni lonec za lončnice; okrasni robec v žepu na prsih; okrasni trakovi; okrasna keramika; okrasne resice; narediti pri podpisu okrasno vijugo / okrasni namen olepševalni; okrasna vrednost predmeta / redko okrasna umetnost dekorativna umetnost 2. ki se goji za okras: okrasne rastline; okrasno drevo, grmičje ◊ agr. okrasna perutnina; lit. okrasni pridevek ustaljen prilastek, ki ima določujočo in figurativno funkcijo; obrt. okrasni šiv; okrasni vbod; tisk. okrasne črke; vrtn. okrasna bučka buča z drobnimi, različno oblikovanimi plodovi; okrasna koruza koruza z navadno pisanimi listi in majhnimi storži; okrasna paprika ♪
  5.      okrasíti  -ím dov., okrásil (ȋ í) narediti kaj (bolj) lepo, krasno: okrasiti dvorano za prireditev; okrasiti hiše z zastavami in zelenjem; rokave je okrasila s srebrno vezenino / okrasiti obleko dodati okraske / ekspr. narava je s pomladanskimi barvami okrasila drevje olepšala ● ekspr. okrasiti svoje ime z doktoratom postati doktor znanosti; ekspr. okrasiti mesto s parkom narediti v mestu park okrašèn -êna -o: bogato okrašene inicialke srednjeveških rokopisov; slavnostno okrašeno mesto ♪
  6.      okrásje  -a s (ȃ) okrasni predmeti: obesiti okrasje; izkopana posoda ni okrasje / redko nositi okrasje iz dragih kamnov nakit // celota likovnih elementov, namenjenih olepšavi: kovano železno okrasje portalov; okrasje na baročnih oltarjih ∙ ekspr. le ruta je okrasje njene glave okras ♦ lit. pesniško okrasje ♪
  7.      okrásti  okrádem dov., stil. okràl okrála (á ȃ) s krajo narediti, da kdo česa nima več: okradel je svojega gospodarja; okradli so jo na vlaku / okrasti zlatarno // ekspr. ogoljufati, prevarati: okradel ga je za najemnino / takratno generacijo so okradli za mnoge sanje okráden -a -o: okradeni reveži; bil je ubit in okraden ♪
  8.      okŕcati  -am dov. (r̄) 1. večkrat lahno udariti s prsti: okrcal ga je po prstih / okrcati s palico natepsti 2. ekspr. ostro, učinkovito odgovoriti, zavrniti: najprej je vsakemu dal priložnost povedati mnenje, potem ga je pa okrcal; v članku ga je pošteno okrcal // ošteti, ozmerjati: okrcal ga je zaradi malomarnosti; okrcal je vse po vrsti ♪
  9.      okrégati  -am dov. (ẹ̑) pog. opomniti, ošteti: okregati otroke; okregal ga je, ker se je zlagal; pošteno so ga okregali okrégan -a -o: držal se je pobito kot okregan otrok ♪
  10.      okremenéti  -ím dov. (ẹ́ í) med. prepojiti se s kremenom ali kalcedonom: pljuča pri silikozi okremenijo ♪
  11.      okrempljáti  -ám dov. (á ȃ) nar. opraskati (s kremplji): mačka ga je okrempljala ♪
  12.      okreníti  okrénem dov. (ȋ ẹ́) knjiž. obrniti: okreniti ladjo / okreniti glavo na desno; ko ga je zaslišal, se je okrenil; okreniti se od vrat; okreniti se k občinstvu, proti občinstvu / stvar se je okrenila na bolje ∙ knjiž. okreniti pogovor začeti se pogovarjati o čem drugem ♪
  13.      okrepčáti  -ám dov. (á ȃ) nav. ekspr. povzročiti, da postane kaj krepkejše, močnejše: juha ga je okrepčala in pogrela; okrepčati se s čajem, s klobaso / spravil ga je k zavesti in ga okrepčal nahranil ∙ zastar. okrepčati telo okrepiti okrepčáti se najesti in napiti se: okrepčati se po dolgi poti; okrepčati se v gostilni okrepčán -a -o: okrepčana in spočita sta se odpravila dalje ♪
  14.      okrepčeváti  -újem nedov. (á ȗ) nav. ekspr. (večkrat) okrepčati: studenčnica je okrepčevala žejne popotnike / spanje človeka okrepčuje; okrepčevati se s toplo juho krepčati se okrepčeváti se (večkrat) jesti in piti: izletniki so se okrepčevali pod košatimi lipami okrepčujóč -a -e: okrepčujoča pijača; okrepčujoče spanje ♪
  15.      okrepítev  -tve ž (ȋ) 1. glagolnik od okrepiti: pomen telovadbe za okrepitev telesa / okrepitev stene z oporniki / okrepitev organizacije / okrepitev postojanke s strojnicami / prizadevanje za okrepitev miru utrditev; okrepitev gospodarske dejavnosti povečanje 2. nav. mn. dodatna vojaška enota, dana v pomoč: uničiti cesto, po kateri so prihajale okrepitve; poslati okrepitve; čakati na okrepitev ♪
  16.      okresáti  okréšem dov., okrêši okrešíte; okrêsal (á ẹ́) nekoliko obtolči, oklesati: okresati počrnele stene; pren., ekspr. urednik mu je okresal članek ● ekspr. okresal ga je natepel, pretepel okresáti se s tolčenjem noge ob svojo drugo nogo se poškodovati: okresati se pri hitri hoji; okresati si noge v členkih / okresati si škornje okresán -a -o: okresani čevlji ♪
  17.      okréšelj  -šlja m (ẹ́) knjiž. polkrožna globel v gorah, v kateri se zbira ali se je zbiral led: pot na vrh je vodila čez okrešelj / Okrešelj v Logarski dolini ♪
  18.      okrèt  -éta m (ȅ ẹ́) knjiž. obrat: narediti hiter okret; okret glave / okret na desno / okret k realizmu preusmeritev / redko ustaviti se na okretu stopnišča ovinku, zavoju ♪
  19.      okréten  -tna -o prid., okrétnejši (ẹ́ ẹ̄) raba peša gibčen, prožen: okreten plesalec; okretna žival / okreten pri delu ∙ ekspr. okreten organizator spreten, iznajdljiv ♪
  20.      okrétnost  -i ž (ẹ́) raba peša gibčnost, prožnost: okretnost drsalcev; vaje za razvijanje okretnosti / okretnost pri delu / okretnost duha ∙ ekspr. imeti pri opravljanju poslov precej okretnosti spretnosti, iznajdljivosti ♪
  21.      okrévanec  -nca m (ẹ́) ozdraveli bolnik: zapustiti bolnico kot okrevanec / okrevanci po mrzlici rekonvalescenti, prebolevniki ♪
  22.      okrévati  -am nedov. (ẹ́) izboljševati si zdravje, pridobivati moč po hujši bolezni: počasi okreva // dov., knjiž. ozdraveti, pozdraviti se: bal se je, da ne bo nikoli več okreval; popolnoma okrevati; toliko je okreval, da hodi okrevajóč -a -e: skrbeti za okrevajočega otroka; sam.: dom za okrevajoče ♪
  23.      okŕhati  -am dov. (ŕ r̄) narediti, povzročiti, da rezilo (nekoliko) izgubi ostrino: okrhati nož; kosa se je okrhala; pren., ekspr. znal je okrhati idejno ostrino // ekspr. narediti, povzročiti, da kaj izgubi popolnost svojih značilnosti: bolezen mu je okrhala zdravje; navdušenje se je okrhalo okŕhan -a -o 1. deležnik od okrhati: okrhan nož 2. knjiž. okrušen: okrhana opeka / okrhana vaza oškrbljena ♪
  24.      okrílje  -a s, rod. mn. okrílij in okrílj (ȋ) s predlogom 1. knjiž. varstvo, zaščita: iti iz mesta pod okriljem vojaške enote; biti pod okriljem zidov / zateči se pod okrilje močnejšega // pokroviteljstvo: vzeti mladega pesnika pod svoje okrilje; sklicati posvetovanje pod okriljem Unesca 2. publ. področje, območje: suniti koga iz pred puškami varnega okrilja / prestopiti iz družinskega okrilja v družbo odraslih / z oslabljenim pomenom: vračati se v okrilje samote v samoto; gorski reševalci delajo v okrilju Planinske zveze pri Planinski zvezi; čez progo so šli v okrilju teme v temi ● publ. zdravstveni dom zajema pod okrilje dvesto tisoč prebivalcev skrbi za; publ. medicina je vzela v svoje okrilje tudi vesoljsko medicino se ukvarja tudi z vesoljsko medicino; knjiž. otrok v materinem okrilju naročju ♪
  25.      okrínkati  -am dov. (ȋ) knjiž. nadeti krinko: okrinkal ga je in poslal na pustni ples; okrinkal se je, da ga ne bi spoznali; pren. vsakokrat so se drugače okrinkali, da bi si pridobili oblast ♪

   24.505 24.530 24.555 24.580 24.605 24.630 24.655 24.680 24.705 24.730  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA