Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Al (24.376-24.400)


  1.      odžágati  -am dov. (ȃ) 1. z žaganjem odstraniti: odžagati veje / ekspr. pri vojakih je izdiral zobe in tu in tam odžagal kako nogo kirurško odstranil 2. ekspr. odstaviti, odpustiti: direktorja so odžagali / odžagali so več delavcev odžágan -a -o: odžagana veja ♪
  2.      odžebráti  -ám dov. (á ȃ) 1. nar. koroško odmoliti: odžebral je večerno molitev in zaspal 2. ekspr. hitro in enolično odmoliti: odžebrali so in začeli jesti / odžebrati očenaš ♪
  3.      odžéjati  -am dov. (ẹ̑) zadovoljiti komu potrebo, željo po pijači: vino ga ni odžejalo; stekel je k studencu, da bi se odžejal; odžejati se s čajem; pren. odžejati hrepenenje po lepoti odžéjan -a -o: sit je in odžejan ♪
  4.      odžéti  -žánjem dov., nam. odžét in odžèt (ẹ́ á) s srpom ali strojem odrezati: odžeti korenine / odžele so le nekaj snopov, ko je začelo deževati ♪
  5.      odžgáti  -žgèm dov., odžgál (á ȅ) z žganjem odstraniti: vej niso odžagali, ampak odžgali ♪
  6.      odžírati  -am nedov. (ȋ ȋ) nizko uživati, porabljati, kar pripada drugemu, potrebuje drug: na stara leta jima odžira kruh; škorci odžirajo hrano drugim pticam // povzročati, da kdo česa ne dobi, nima več: z neugodnim mnenjem jim je odžiral delo / novi hotel jim odžira goste prevzema ♪
  7.      odživéti  -ím dov., odžível (ẹ́ í) 1. ekspr. prenehati dejavno živeti: zavedal se je, da je že odživel in da mu preostane le še životarjenje // umreti, odmreti: dolgo je živela in nazadnje odživela; pren. to čustvo v njem je že davno odživelo 2. redko preživeti: vsakdo ima pred seboj dneve, ki jih mora tako ali drugače odživeti odživèl in odživél -éla -o star.: življenje s starim, odživelim človekom ♪
  8.      odžvížgati  -am dov. (í) 1. prenehati žvižgati: čakali so, kdaj bo odžvižgal / odžvižgal je naučeno pesmico 2. z žvižganjem odgovoriti, oglasiti se: ko je zaslišal žvižg, je na tiho odžvižgal 3. žvižgajoč se oddaljiti: sedel je na kolo in odžvižgal proti mestu / krogla je odžvižgala tik mimo njegove glave / ekspr. burja je odžvižgala mimo oglov ● žarg., šport. sodnik je odžvižgal konec polčasa z žvižgom naznanil; ekspr. če se ne bo bolj pazil, bo kmalu odžvižgal umrl ♪
  9.      ofenzíva  -e ž (ȋ) 1. delovanje oboroženih sil velikega obsega z namenom zavzeti strateško pomembno ozemlje ali uničiti veliko nasprotnikovih sil, napad: ofenziva se je začela; borci so kljubovali vsem ofenzivam; v ofenzivi so sodelovale tudi letalske enote / preiti v ofenzivo ♦ voj. četrta sovražna ofenziva od 20. I. do 5. V. 1943 v Bosni in Hercegovini; zgod. roška ofenziva ofenziva italijanskih oboroženih sil na Dolenjskem od 16. VII. do 4. XI. 1942, v kateri je sodelovala tudi bela garda 2. publ. silovito, načrtno prizadevanje za dosego določenega namena: ofenziva za večjo mehanizacijo kmetijstva ni popolnoma uspela; diplomatska, politična ofenziva ♪
  10.      ofenzíven  -vna -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na ofenzivo, napadalen: ofenzivno partizansko bojevanje / ofenzivno in defenzivno orožje / ofenzivna vojna 2. bojevit, borben: domači igralci so bili bolj ofenzivni kot gostje / ofenzivna igra moštva // ki izraža, kaže oster, grob, žaljiv odnos do koga; napadalen: politik je imel ofenziven govor ◊ avt. ofenzivna vožnja vožnja, pri kateri voznik ne upošteva dovolj cestnoprometnih predpisov, razmer na cesti; voj. ofenzivna bomba ročna bomba z lažjim kovinskim oklepom ofenzívno prisl.: moštvo je igralo ofenzivno ♪
  11.      ofenzívnost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost ofenzivnega, napadalnost: moč in ofenzivnost sovražnikovih sil je nekoliko popustila / politična ofenzivnost ♪
  12.      ofertórij  -a m (ọ́) rel. besedilo, ki se moli ali poje pri maši med darovanjem: ofertorij in graduale // muz. skladba na tako besedilo: skladatelj je napisal več ofertorijev ♪
  13.      oficiánt  -a m (ā á) jur., v stari Avstriji in v stari Jugoslaviji nižji uradnik; oficial: več let je bil oficiant ♪
  14.      oficír  -ja m (ȋ) član poveljniškega vojaškega osebja, častnik: postal je oficir; vojaki in oficirji / aktivni oficir; oficir za zvezo / oficir milice ♦ navt. oficir trgovske mornarice absolvent srednje ali višje pomorske šole; voj. oficir čin od podporočnika do polkovnika ali nosilec takega čina ♪
  15.      oficírček  -čka m (ȋ) ekspr. manjšalnica od oficir: na čelu je stopal suhljat oficirček; razorožili so tudi dva okupatorska oficirčka ♪
  16.      ofrákati  -am dov. (ȃ) ekspr. obleči v frak: za sprejem so ga ofrakali ofrákan -a -o: ofrakani natakarji ♪
  17.      ófrati  -am dov. in nedov. (ọ́) star. dati, darovati: ofral jim je lonec medu ∙ nižje pog. ali mi lahko ofraš pol ure časa žrtvuješ ♪
  18.      ofrnážiti  -im dov. (á ȃ) nižje pog. ogoljufati, prevarati: prodajalec ga je hotel ofrnažiti; ofrnažil ga je pri kartanju ♪
  19.      ófsajd  in óffside -a [ofsajd] m (ọ̑) šport. dejstvo, da je igralec pri nogometu, hokeju na ledu pri podaji bližje nasprotnikovih vrat kot nasprotni igralci, prehitek: razveljaviti gol zaradi ofsajda / doseči gol iz ofsajda; igralec je v ofsajdu; neskl. pril.: ofsajd položaj ♪
  20.      ogába  -e ž (ȃ) knjiž. gnus: navdajati z ogabo // gnusoba: streslo jo je, ko je zagledala to ogabo ♪
  21.      ogábnež  -a m (ȃ) ekspr. nemoralen, pokvarjen človek: s tem ogabnežem nočem imeti opravka ♪
  22.      ogábnica  -e ž (ȃ) ekspr. nemoralna, pokvarjena ženska: ne poslušaj te ogabnice ♪
  23.      ogárati  -am dov. (ȃ) 1. nar. ostrgati ščetine, ogoliti: ogarati prašiča 2. star. odrgniti, oguliti: platnena srajca ga je ogarala po vratu ogáran -a -o: ogarana koža; tovor je nosila stara ogarana mula ♪
  24.      ógel 1 ógla [ǝu̯] m (ọ̑) 1. del predmeta, kjer se stikata dva ali več njegovih robov, ploskev: ta predmet ima štiri ogle; zadeti se ob mizni ogel; ogel rute se je začel cefrati; miza je na štiri ogle štirioglata / ležal je na peči in segel na ogel po cigarete / zasmejal se je z ogli ustnic kotički ♦ geom. stikališče vsaj treh robov telesa // prostor ob tem delu: sedeti na oglu mize 2. del stavbe, kjer se stikata zunanji steni: avtomobil je poškodoval hišni ogel; prišel je izza ogla; veter piha okrog oglov; ekspr. izginil je za oglom // prostor ob tem delu: čakati koga na oglu; stati na oglu ● ekspr. o tem govorijo že na vsakem oglu povsod; preg. žena podpira tri ogle hiše, mož pa enega glavno skrb za dom, družino ima žena ♪
  25.      ógel 2 ógla [ǝu̯] m (ọ̄) kos nedogorelega lesa: prižgal si je cigareto z žarečim oglom; oči so mu žarele kakor dva ogla; črn kakor ogel ♪

   24.251 24.276 24.301 24.326 24.351 24.376 24.401 24.426 24.451 24.476  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA