Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Al (24.251-24.275)



  1.      odstrelítev  -tve ž () glagolnik od odstreliti: po odstrelitvi skale je v jamo vdrla voda / dobiti dovoljenje za odstrelitev srnjaka
  2.      odstrelíti  -ím dov., odstréli in odstrêli; odstrélil ( í) 1. s strelom, streli odstraniti: odstreliti ptiču nekaj peres; odstrelil si je palec // s streli, razstreljevanjem odstraniti, ločiti del česa: odstreliti plaz; odstreliti premog v rudniku // lov. ustreliti, ubiti divjad zlasti zaradi uravnavanja števila: odstreliti nekaj medvedov; odstreliti stare in bolne živali 2. redko izstreliti: posameznik je lahko odstrelil le pet strelov / odstreliti raketo odstreljèn -êna -o: našli so krvavo sled in malo odstreljene dlake
  3.      odstrížek  -žka m () redko odrezek: po tleh so ležali pisani odstrižki
  4.      odsúkati  -am in -súčem dov., tudi odsukájte; tudi odsukála (ú) narediti, da kaj preneha biti sukano: odsukati nit
  5.      odsúniti  -em dov.) 1. z močnim sunkom spraviti iz neposredne bližine ali v večjo oddaljenost od sebe: ko je pojedel, je odsunil krožnik / odsuniti napadalca; odsunil je njeno roko // z močnim sunkom spraviti z določenega mesta, položaja: odsuniti naoknice, vrata; odsuniti zapah / vrgel je knjigo na tla in jo odsunil z nogo / odsuniti kapo višje na čelo potisniti 2. knjiž. narediti sunkovit gib: udaril je s petami in odsunil z glavo navzgor / odsuniti zgornji del telesa odsúniti se knjiž. odriniti se: odsunil se je in splaval navzgor; močno se odsuniti; odsuniti se kot vzmet odsúnjen -a -o: zapah je odsunjen; ekspr. odsunjena vrata v ograji odprta
  6.      odsvetováti  -újem in odsvétovati -ujem dov.; ẹ́) dati nasvet, naj kdo česa ne stori, dela: odsvetovati kajenje; odsvetovali so ji to poroko; odsvetovala mu je, da bi še hodil tja / elipt.: odsvetovati dekletu fanta; zdravnik mu je odsvetoval morje da gre na morje
  7.      odsvítati  -am nedov. () knjiž. 1. biti viden, kazati se na površini česa v zmanjšani svetlobni moči; odsevati: luči odsvitajo v vodi; zarja se je odsvitala v jezeru // svetlo se odražati, kazati: zidovje odsvita skozi drevje; v daljavi se odsvita mesto 2. kazati, izražati: pravljice odsvitajo mišljenje starih ljudstev; roman odsvita takratno življenje // biti viden, kazati se v čem: njegovi duševni boji odsvitajo tudi na obrazu; ti dogodki se odsvitajo tudi v gospodarstvu
  8.      odsvojíti  -ím dov., odsvójil ( í) jur. prenesti (lastninsko) pravico na drugo osebo: odsvojiti premoženje; odsvojiti terjatev; vozilo se odsvoji ◊ filoz. subjekt se odsvoji odtuji, alienira
  9.      odšantáti  -ám dov.) ekspr. odšepati: poslovil se je in odšantal iz sobe / psiček odšanta pod klop
  10.      odščípniti  -em dov.) s ščipanjem odstraniti: odščipniti konico žeblja; odščipniti roži uvel list; pren. nekaj je odščipnil od resnice ∙ ekspr. odščipniti sto dinarjev od zaslužka odtegniti // s ščipanjem odstraniti del česa: žico je treba malo odščipniti / pog. odščipniti hlebec odlomiti / ekspr. gospodar mu je odščipnil zaslužek znižal
  11.      odšépati  -am dov. (ẹ̄) šepajoč oditi: odšepati iz sobe; ob palici je počasi odšepal na vrt
  12.      odškóditi  -im dov. (ọ̄ ọ̑) zastar. odškodovati: s tem so ga hoteli odškoditi za izgubo vodilnega mesta / lep razgled ga je odškodil za prebite napore poplačal; privoščil si je vse, da bi se odškodil za prejšnje stradanje
  13.      odškodnína  -e ž () kar se da, dobi a) za poravnavo škode: oškodovanci niso zahtevali odškodnine; plačati odškodnino; tožiti za odškodnino; dobiti odškodnino za bolečine / vojna odškodnina dajatev, ki se določi pripadnikom okupirane ali premagane države b) za uporabo, obrabo: prepustil mu je sobo za dve leti brez odškodnine; odškodnina za uporabo mestnega zemljišča c) za storitev, delo: obljubil sem mu pomoč pri urejanju brez odškodnine; igral bo tudi pri radiu za primerno odškodnino honorar / odpuščenim vojakom so prepustili konje za majhno odškodnino
  14.      odškodovánje  -a s () glagolnik od odškodovati: to otrokovo dejanje je bilo odškodovanje za pomanjkanje ljubezni / za odškodovanje so mu dali nekaj denarja
  15.      odškodováti  -újem tudi odškódovati -ujem dov.; ọ̄) knjiž. (delno) povrniti škodo, izgubo: odškodovati koga za izgubljene dohodke; prizadetega so odškodovali z nekaj stotaki / odškodoval vas bom za zamudo, ki ste jo imeli zaradi mene; ekspr. v gostilni se je odškodoval za domače težave; veseljačil je, kot bi se hotel odškodovati za trpljenje med vojno / lep razgled nas je odškodoval za težko pot poplačalknjiž. čutil je dolžnost, da ga s svojo pridnostjo odškoduje se mu oddolži odškodován tudi odškódovan -a -o: biti odškodovan za trud
  16.      odškrípati  tudi odškripáti -ljem in -am, in odškrípati -ljem in -am dov. (í á í; í) škripajoč se oddaljiti: vozovi so počasi odškripali / odškripati po stopnicah
  17.      odštéti  -štéjem dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. zmanjšati vsoto za določen znesek: odšteti stroške od vsote / tekmovalcu so odšteli pet točk // mat. narediti računsko operacijo, pri kateri se eno število zmanjša za drugo: odšteti devet od sto 2. dati, izročiti (s štetjem) določeno vsoto denarja: odštel mi je deset tisoč; odšteti denar na mizo / pog. odšteti denar na roko neposredno izplačati / aro mu je že odštel // od večje količine s štetjem določiti, ločiti določeno manjšo količino: odšteti deset kapljic zdravila / štel je udarce ure in ko je odštel šestega, se je pomiril 3. dati, poravnati v denarju, kar komu pripada; izplačati: odšteti hčeri doto; prigovarjali so mu, naj si da odšteti svoj del dediščine // nav. ekspr. plačati: odšteti carino / koliko si pripravljen odšteti za njegovo delo; za najemnino odšteje vsak mesec tisoč dinarjev 4. ne upoštevati, ne obravnavati v kaki celoti; izvzeti: njega je treba pri tem odšteti / če odštejemo ta neprijetni dogodek, je prireditev lepo uspela; otrok je zdrav, če odštejemo majhne prehlade ● pog., ekspr. odšteti jih komu s palico natepsti, pretepsti ga; pog., ekspr. odštejte mu jih petnajst dajte mu petnajst udarcev odštévši zastar.: odštevši denar, se je umaknil; ves les - odštevši veje — so koristno uporabili odštét -a -o: stroški so že odšteti
  18.      odštévanje  -a s (ẹ́) 1. glagolnik od odštevati: odštevanje stroškov / odštevanje števil / znak minus izraža odštevanje 2. teh. proces posameznih časovno usklajenih dejavnosti neposredno pred vzletom vesoljske ladje, rakete: odštevanje je potekalo v redu; odložiti odštevanje zaradi slabih vremenskih razmer
  19.      odštévati  -am nedov. (ẹ́) 1. dajati, izročati (s štetjem) določeno vsoto denarja: pravkar je odšteval kupnino v samih novih bankovcih 2. nav. ekspr. plačevati: gospodinji odštevajo vsak mesec tisoč dinarjev za najemnino 3. mat. delati računsko operacijo, pri kateri se eno število zmanjša za drugo: odštevati od sto; seštevati in odštevati ● ekspr. ura odšteva udarce bije
  20.      odštorkljáti  -ám dov.) ekspr. štorkljajoč oditi: slišal sem ga, kako je odštorkljal; obula je cokle in odštorkljala v hlev; odštorkljati po stopnicah / pozdravil je in odštorkljal naprej odšel
  21.      odšuméti  -ím dov. (ẹ́ í) šumeč se oddaljiti: jež je odšumel po listju / jata odšumi / ekspr. odšumela je iz salona šumeč z oblačili odšla
  22.      odšvedráti  -ám dov.) ekspr. oditi z nerodnimi, počasnimi koraki: ves zbit je odšvedral po stopnicah; odšvedrati s palico / ob nevarnosti je vselej lepo odšvedral v zavetje odšel
  23.      odtájati  -am dov. () narediti, da voda v kaki snovi preneha biti led; otajati: odtajati živilo iz zamrzovalne skrinje; meso se je že odtajalo / topli vetrovi so odtajali zemljo / s prijaznostjo je odtajal njihovo nezaupanje ∙ ekspr. pijača jim je odtajala jezike je povzročila, da so začeli dosti in sproščeno govoriti; ekspr. počasi se je le odtajal postal prijaznejši odtájati se prenehati biti pokrit z ledom: reka se je odtajala odtájan -a -o: ceste so odtajane in blatne; odtajana živila
  24.      odtajeváti  -újem nedov.) delati, da voda v kaki snovi preneha biti led: počasi so odtajevali ribe / odtajevati poti
  25.      odtávati  -am dov. (ā) počasi, z negotovo hojo oditi: vstal je in odtaval v hišo; izgubljeno, zamišljeno odtavati; odtaval je kakor omamljen, kakor slepec

   24.126 24.151 24.176 24.201 24.226 24.251 24.276 24.301 24.326 24.351  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA