Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Al (23.105-23.129)


  1.      nôvodôšel  in nôvo dôšel -šla -o [ǝu̯] prid. (ō-ó) knjiž. ki je nedavno, pred kratkim prišel: sprejeli so novodošle popotnike / novodošli učitelj; sam.: pozdravljali so novodošle ♪
  2.      novofundlándec  -dca m (ȃ) vet. velik, močen delovni ali hišni pes z dolgo črno dlako: novofundlandec je rešil utapljajočega se otroka ♪
  3.      nôvogŕški  -a -o prid. (ō-ȓ) nanašajoč se na sodobne Grke ali Grčijo: novogrški jezik; novogrška kultura ♪
  4.      novokaín  -a m (ȋ) farm. sredstvo za lokalno anestezijo: vbrizgati raztopino novokaina ♪
  5.      novoléten  -tna -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na novo leto: novoletni dan; novoletne čestitke; novoletna darila; novoletno praznovanje / novoletni popust pri nakupu 2. v zvezi novoletna jelka majhna smreka ali jelka, okrašena za novo leto: okrasiti novoletno jelko // novoletna prireditev za otroke, navadno z obdarovanjem: v šoli so organizirali novoletno jelko / za novoletno jelko so otrokom uprizorili Sneguljčico ♪
  6.      novomášnik  -a m (ȃ) rel. kdor opravi novo mašo ali jo bo v kratkem opravil: novomašnik bo imel novo mašo v domači župniji ♪
  7.      nôvonaséljenec  -nca m (ō-ẹ́) redko priseljenec: število novonaseljencev se je zelo povečalo ♪
  8.      nôvopečèn  in nôvo pečèn -êna -o prid. (ō-ȅ ō-é) nav. šalj. ki še ni dolgo v sedanjem, navadno višjem družbenem položaju, stanju: novopečeni kritik, strokovnjak / novopečeni doktor ♪
  9.      nôvoporočèn  in nôvo poročèn -êna -o prid. (ō-ȅ ō-é) pravkar ali pred kratkim poročen: poslovil se je od novoporočene hčere ♪
  10.      nôvoporočênec  -nca m (ō-é) nav. dv. in mn. kdor je bil pravkar ali pred kratkim poročen: novoporočenca sta odpotovala ♪
  11.      nôvoporočênka  -e ž (ō-é) pravkar ali pred kratkim poročena ženska: novoporočenka je stopila iz dvorane ♪
  12.      novorojênče  -ta s (é) knjiž., redko novorojenček: novorojenče je zajokalo ♪
  13.      nôvoromántika  -e ž (ō-á) lit. neoromantika: pesem je nastala pod vplivom novoromantike ♪
  14.      novosélec  -lca m (ẹ̑) knjiž., redko priseljenec: bivališča novoselcev ♪
  15.      novostrújar  -ja m (ȗ) žarg., lit. dekadent, naturalist: brati dela novostrujarjev ♪
  16.      novotár  -ja m (á) nav. slabš. kdor uvede kaj novega zlasti v umetniško, literarno delo: ti novotarji so izzvali veliko negodovanja; novotarji in konservativci ♪
  17.      novotárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na novotarje ali novotarstvo: novotarski cilji / novotarski pisatelj ♪
  18.      novotvórba  -e ž (ọ̑) 1. med. skupek izrojenih celic kakega tkiva: zdraviti novotvorbe 2. ekspr. kar je bilo nedavno narejeno: železobetonska novotvorba ◊ lingv. beseda ali zveza, ki še ni splošno uveljavljena ♪
  19.      nôvovisôkonémški  -a -o prid. (ō-ō-ẹ́) lingv. ki sloni na osrednjih in južnih nemških narečjih od 16. stoletja dalje: novovisokonemški jezik ♪
  20.      nôvozapádel  in nôvo zapádel -dla -o [ǝu̯] prid. (ō-ā ō-á) knjiž. nedavno zapadel, nov: novozapadli sneg je zabrisal vse sledove ♪
  21.      novozelándski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Novo Zelandijo: novozelandska obala ♦ tekst. novozelandski lan kulturna rastlina, katere listna vlakna se uporabljajo za vrvarske izdelke; vrtn. novozelandska špinača špinača s plazečimi se stebelci in manjšimi srčastimi listi ♪
  22.      nozdŕv  -i in -í ž (ȓ) nav. mn. parna (zunanja) nosna odprtina zlasti pri konju: iz nozdrvi se kadi // del nosu, ki tvori to odprtino: stiskati nozdrvi; prhati z nozdrvmi / knjiž., ekspr. bojevniku so drgetale nozdrvi nosníce ♪
  23.      nòž  nôža m (ȍ ó) 1. priprava za rezanje iz rezila in ročaja: lupiti, rezati, strgati z nožem; zabosti z nožem / rezilo, ročaj noža / nabrusiti nož; pazi, nož je oster; konica noža; kot nož ostra misel / cepilni, klavski nož; kuhinjski, lovski, mesarski nož; žepni nož manjši nož z enim ali več pregibnimi rezili; nož na vzmet; nož za kruh, papir / odpreti, zapreti nož pregibno rezilo noža; pren., ekspr. prerezal jo je nož bolečine // vojaško bodalo: nasaditi nož na puško / dvorezni nož ki ima rezilo na obeh straneh; boj na nož / kot povelje nož na puško 2. nav. mn., teh. del stroja z rezilom, zlasti za rezanje: pritrditi nože na glavo / krožni, trikotni noži; stružni nož / oblikovni nož 3. mn., nar. ribežen (za zelje, repo): ribati zelje na nože ● ekspr. nastaviti komu nož na grlo, vrat skušati prisiliti koga k čemu; ekspr. ta človek žene vse na nož vse obravnava s prepirom; ekspr. zdaj bo šlo na nož stvar se bo obravnavala nepopustljivo ostro; ekspr. iti pod nož dati se operirati; pog., ekspr. ovni so šli pod nož so bili zaklani, pobiti; ekspr. bila je megla, da bi jo z nožem rezal zelo gosta; ekspr. kdo bi mislil, da je ta človek tak dvorezen nož človek, ki se kaže drugačnega, kot je; ekspr. to je bil nož v hrbet mlademu gibanju zahrbtno sovražno dejanje proti njemu; ekspr. te besede so bile zanj (kakor) nož v srce so ga zelo prizadele ◊ arheol. kremenov nož; fot. (obrezovalni) nož priprava iz plošče s pregibnim rezilom za obrezovanje fotografij; les. furnirski nož stroj za izdelovanje furnirja; med. kirurški, secirni nož; um. paletni nož ♪
  24.      nožár  -ja m (á) izdelovalec nožev: srednjeveški nožarji ♪
  25.      nôžast  -a -o prid. (ó) podoben nožu: nožasta oblika / iz morja mole nožaste čeri ♦ agr. nožasto črtalo; strojn. nožasta pila pila, ki ima v prečnem prerezu obliko ozkega trikotnika ♪

   22.980 23.005 23.030 23.055 23.080 23.105 23.130 23.155 23.180 23.205  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA