Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Al (226-250)



  1.      admirál  -a m () 1. najvišji vojaški čin v mornarici ali nosilec tega čina: admiral Jugoslovanske ljudske armade 2. tip zahodnonemškega osebnega avtomobila znamke Opel: pred hišo se je ustavil opel admiral 3. zool. velik dnevni metulj s pisanimi krili, Pyrameis atalanta
  2.      admiralitéta  -e ž (ẹ̑) v nekaterih državah vrhovno poveljstvo in uprava vojne mornarice: britanska admiraliteta / straža pred admiraliteto pred poslopjem tega poveljstva // admiralski zbor, admirali: vsa admiraliteta in generaliteta
  3.      admirálski  -a -o prid. () nanašajoč se na admirale: admiralski čin; admiralska uniforma / admiralski zbor ♦ navt. admiralsko sidro sidro s preklopno železno prečko; voj. admiralska ladja ladja, na kateri je vkrcan admiral s svojim štabom
  4.      admirálstvo  -a s () 1. čin ali služba admirala: ponosen na svoje admiralstvo 2. v nekaterih državah vrhovno poveljstvo in uprava vojne mornarice; admiraliteta: britansko admiralstvo
  5.      adrenalín  -a m () med. hormon nadledvične žleze: adrenalin se izloča v kri / injekcija adrenalina
  6.      adverbiálen  -lna -o prid. () lingv. prisloven: adverbialno določilo
  7.      àfigurálen  -lna -o prid. (-) um., v zvezi z umetnost, slikarstvo nepredmeten, brezpredmeten, abstrakten
  8.      àgalakcíja  in àgalaktíja -e ž (-) med., vet. manjkanje mleka po porodu, brezmlečnost
  9.      agonálen 1 -lna -o () pridevnik od agonija: agonalni stadij bolezni
  10.      agonálen 2 -lna -o () pridevnik od agon: agonalne prireditve
  11.      àkataléktičen  -čna -o prid. (-ẹ́) lit., v zvezi akatalektični verz verz s popolno zadnjo stopico
  12.      akcidentálen  -lna -o prid. () nebistven, stranski: akcidentalni argumenti; akcidentalni znaki bolezni; akcidentalna lastnost
  13.      àkonfesionálen  -lna -o prid. (-) ki ne pripada nobeni konfesiji, veroizpovedi: pisatelj je akonfesionalen / akonfesionalna šola
  14.      akromegalíja  -e ž () med. bolezensko povečanje delov telesa, zlasti rok, nog, brade, nosu
  15.      aksiálen  -lna -o prid. () teh. nanašajoč se na os, osen: aksialna sila, smer / aksialni ležaj; aksialna turbina turbina, pri kateri stojijo lopate pravokotno na os vrtenja
  16.      aktuálen  -lna -o prid., aktuálnejši () 1. trenutno pomemben ali zanimiv, sodoben: aktualni dogodki, problemi; aktualno vprašanje / njegovi članki so aktualni; drama je še vedno aktualna / zadeva je postala aktualna nujna, važna 2. redko dejanski, stvaren: aktualna in potencialna vrednost
  17.      aktualístičen  -čna -o prid. (í) ki poudarja sodobno problematiko: idejna in aktualistična poezija / slabš. aktualistično, poenostavljajoče pisarjenje
  18.      aktualizácija  -e ž (á) prilagoditev sodobnemu pojmovanju, problematiki, posodobljenje: aktualizacija antične drame; aktualizacija pouka; težnja po aktualizaciji poezije / aktualizacija vprašanja sprožitev, oživitev
  19.      aktualízem  -zma m () poudarjanje problematike: v njegovi prozi se pojavlja živi aktualizem; aktualizem literature / gledališče naj bo aktualno, a ne v smislu dnevnega aktualizma
  20.      aktualizíranje  -a s () glagolnik od aktualizirati: aktualiziranje programa
  21.      aktualizírati  -am dov. in nedov. () narediti aktualno, sodobno, posodobiti: aktualizirati pouk; aktualizirati dramo, revijo / aktualizirati vprašanje mladinskega prestopništva načeti, sprožiti aktualizíran -a -o: nova, aktualizirana izdaja knjige
  22.      aktuálnost  -i ž () sodobna pomembnost, važnost, nujnost: to daje njegovemu delu veliko aktualnost; politična aktualnost; žgoča aktualnost; aktualnost problematike // nav. mn. pomemben ali zanimiv dogodek: seznanjati se z aktualnostmi današnjega časa / filmske aktualnosti; aktualnosti doma in v svetu
  23.      akvalúnga  -e ž () priprava na stisnjen zrak, ki omogoča dihanje pod vodo in jo nosi potapljač s seboj: skupina potapljačev je bila opremljena s potapljaškimi oblekami in akvalungami; potapljati se z akvalungo
  24.      amalgám  -a m () kem. zlitina živega srebra s kovino: prevleči z amalgamom; zob so mu zalili z amalgamom; natrijev, srebrov amalgam
  25.      amalgamíranje  -a s () glagolnik od amalgamirati: amalgamiranje bakra / amalgamiranje stekla / etnično in socialno amalgamiranje ◊ mont. pridobivanje zlata, srebra tako, da se samorodna kovina iz zdrobljene rude pri mešanju z živim srebrom nanj veže in loči od jalovine

   101 126 151 176 201 226 251 276 301 326  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA