Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Al (22.580-22.604)


  1.      nèstanovíten  -tna -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni stanoviten: težko se je zanesti na tako nestanovitnega človeka / nestanoviten značaj / star. pri delu je nestanoviten ni vztrajen // star. spremenljiv, nestalen: nestanovitno vreme / njegova služba je bila nestanovitna ♪
  2.      nèstanovítnost  -i ž (ȅ-ȋ) lastnost, značilnost nestanovitnega človeka: spoznal je njeno nestanovitnost / star. spomladanska nestanovitnost spremenljivost, nestalnost ♪
  3.      nestáti  -stánem dov. (á ȃ) zastar. zmanjkati: prehitro je nestalo mesa // izginiti: nestala sta brez sledu ♪
  4.      nêsti  nêsem nedov., tudi nesó; nésel nêsla (é) 1. držati kaj navadno težjega tako, da prehaja vsa teža na osebek, in hoditi: nesti kovček; nesti naročje drv; nesti zastavo na čelu sprevoda; ker otrok ni mogel hoditi, ga je oče nesel; nesti na glavi, hrbtu; nesti na nosilih, v košu; daleč, hitro, težko nesti / lisica je nesla v gobcu kokoš // dov. in nedov. tako držati kaj in iti kam z določenim namenom: nesi jim malico; nesi mu podpisat; nesti otroka k zdravniku; nesti na trg; nesti aparat v popravilo; pog. nesti denar na banko v banko / pog. knjigo moraš nesti nazaj vrniti 2. navadno s prislovnim določilom povzročati a) da se kaj premika zlasti po vodi, zraku: tok ga je nesel v vrtinec; valovi so nesli čoln proti skalam; veter nese pesek tudi po več sto kilometrov daleč; ekspr. množica ga je kar nesla po trgu; pesn. kam te, lastovka, nesejo peruti kam letiš / knjiž. veter je nesel glasove po gozdu b) da kaj prihaja kam: veter jim je nesel prah v oči; brezoseb. vso pot ji je neslo dež v obraz / ekspr. letalo jih je neslo v domovino 3. nav. ekspr. iti h komu z namenom a) povedati mu kaj: nesem mu veselo novico, da se je vrnil sin; nesti komu sporočilo / nesi mu pozdrave b) dati mu kaj: dala mu je poljub in mu rekla, naj ga nese sinu / vznes. partizani nesejo prostost še neosvobojenim bratom 4. ekspr., s prislovnim določilom povzročati, da kdo kam gre: sama kljubovalnost ga je nesla v takem vremenu v planine; nemir ga je nesel v svet; le kaj ga nese k sosedu / brezoseb.: že večkrat ga je neslo v tujino; kam te je pa neslo tako hitro kam si šel, hitel 5. dov. in nedov., s prislovnim določilom narediti, da pride kaj na določeno mesto: nesti kozarec k ustom; nesti žlico v usta; nesti si tobak pod nos / knjiž. nesla si je roke pred oči in zajokala 6. s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom izraža, da je delovanje česa tako, kot nakazuje določilo: puška, top nese daleč, previsoko / njegov daljnogled malo nese / žarg., šport. ta skakalnica dobro nese omogoča dolge, varne skoke 7. pog., navadno s prislovnim določilom biti boljši, sposobnejši: kot govornik nese vsakega advokata; pri delu nese vsakogar / ni več mlada, vendar nese vsako dekle je lepša, privlačnejša / Kolumba so za pet stoletij nesli Vikingi prehiteli 8. pog. dajati, prinašati korist: gostilna, obrt dobro nese; brezoseb. ni mu dovolj neslo, pa je pustil / to nese lepe dobičke 9. pri perutnini izločati jajca: jarčke so začele nesti / nesti debela jajca ● redko leseni most bo težko nesel tako težo vzdržal; ekspr. moral je popustiti, sicer bi ga nasprotniki nesli premagali; spravili v neugoden, slab položaj; noge nesejo ekspr. noge ga več ne nesejo ne more več hoditi; ekspr. naj gre, kamor ga noge nesejo kamor hoče; ekspr. šel je, kamor so ga noge nesle brez naprej določenega cilja; ekspr. teci, kolikor te noge nesejo kolikor hitro moreš; ekspr. kamor oči nesejo, so sama polja vse naokrog; star. pesmi bodo nesle tvojo lepoto po deželi razširjale, razglašale; jahali so, kot bi jih nesel veter zelo hitro; ekspr. to te bo neslo ne boš uspel; ne boš utegnil opraviti dela; pog., ekspr. spet neseš glavo, kožo naprodaj se izpostavljaš smrtnim nevarnostim; pog., ekspr. slišal je kričanje, pa je nesel nos k oknu je pogledal skozi okno; ekspr. problem sem nesel s seboj na počitnice mislil sem nanj tudi na počitnicah; žarg., šport. nesti tekmece za šest točk premagati s šestimi točkami; pog. lepo doto je nesla od hiše dobila; vznes. jutri ga bodo nesli k večnemu počitku ga bodo pokopali; ekspr. nesti komu kaj na nos povedati, kar se ne bi smelo; vznes. skrivnost je nesel s seboj v grob nikomur je ni povedal; pog. kar sliši, nese naprej pove drugim; ovadi; pog. če ga bo celo noč tako neslo, nas bo do jutra zametlo če bo tako snežilo; pog., ekspr. dosti ga nese spiti more mnogo alkoholne pijače, ne da bi se upijanil; ekspr. pojdi že, bog te nesi izraža nejevoljo, nestrpnost nêsti se s prislovnim določilom 1. ekspr. ponosno, samozavestno iti, stopati: glej ga, kako se nese; vzravnano se je nesla mimo fantov / konja sta se mogočno nesla skozi vas 2. knjiž. premikati se, gibati se: balončki so se nesli čez mesto; po nebu se nese temen oblak / le kam se nese jata vran leti; ladja se nese na odprto morje plove, plava // širiti se, razširjati se: glasovi so se nesli čez reko; vonj akacij se nese po ravnini / žalostna novica se je nesla po vsej deželi / to je njegova mati, se je neslo od ust do ust nesóč -a -e: zadel se je v natakarico, nesočo dva vrčka piva nesèn tudi nešèn -êna -o: odložiti neseno stvar; z vetrom neseno listje ♪
  5.      nèstrásten  -tna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā) ki ni strasten: nestrasten človek / nestrasten poljub / zgodbo je pripovedoval s tihim, nestrastnim glasom nèstrástno prisl.: nestrastno govoriti ♪
  6.      nèstrokóven  -vna -o prid. (ȅ-ọ̄) ki ni strokoven: pisal je strokovne in nestrokovne članke / nestrokovni izrazi / nestrokovno mnenje / nestrokovno delo / priučeni, nestrokovni delavci nèstrokóvno prisl.: nestrokovno narediti ♪
  7.      nèstrokovnják  -a m (ȅ-á) kdor ni strokovnjak: revija je namenjena predvsem nestrokovnjakom; na strokovni simpozij so povabili tudi nestrokovnjake // kdor se na kako stroko slabo spozna; laik: nestrokovnjak bo proces težko dojel / pozna se, da so delo ocenjevali sami nestrokovnjaki ♪
  8.      nèstŕpen  -pna -o prid. (ȅ-r̄) ki mu manjka strpnosti, razumevanja: nestrpen človek; do drugače mislečih je precej nestrpen / njihovo nestrpno stališče je vzbudilo ogorčenje nèstŕpno prisl.: nestrpno presojati ♪
  9.      nestŕpen  -pna -o prid., nestŕpnejši (r̄) ki čuti, izraža (trenutno) vznemirjenost, navadno zaradi pričakovanja česa: nestrpni gledalci, poslušalci; treba se bo vrniti, doma so gotovo že nestrpni; postati nestrpen / hodil je s hitrimi, nestrpnimi koraki; z nestrpno kretnjo si je prižgal cigareto / nestrpno čakanje nestŕpno prisl.: nestrpno čakati, ozirati se ♪
  10.      nestrpljív  -a -o prid. (ȋ í) star. nestrpen, neučakan: bil je zelo nestrpljiv, kako se bo zgodba razpletla nestrpljívo prisl.: nestrpljivo je pogledoval na uro ♪
  11.      nestrpljívost  -i ž (í) star. nestrpnost, neučakanost: komaj je premagoval svojo nestrpljivost / z nestrpljivostjo je hodila od okna do vrat ♪
  12.      nestŕpnež  -a m (ȓ) ekspr. nestrpen, neučakan človek: nestrpneža so s težavo pomirili / nestrpnež je komaj čakal, da pride na vrsto ♪
  13.      nestŕpnost  -i ž (r̄) lastnost, značilnost nestrpnega, neučakanega človeka: ko jo je pričakoval na postaji, je le težko premagoval svojo nestrpnost / srce mu je močno udarjalo od nestrpnosti ♪
  14.      nestvòr  -ôra m (ȍ ó) knjiž. pošast, spaka: pred seboj je zagledala čuden nestvor / le kako je mogel pripeljati v hišo ta nestvor / nestvor domišljije ♪
  15.      nesvést  -i ž (ẹ̑) zastar. nezavest: kratkotrajna nesvest / ležal je v nesvesti ♪
  16.      nèsvésten  -tna -o prid. (ȅ-ẹ̄) zastar. nezaveden, neosveščen: nesvestna množica / nesvestna, da je to resnica, je gledala v mrtvi obraz ne zavedajoč se ♪
  17.      nesvésten  -tna -o prid. (ẹ̑) zastar. nezavesten: v naročju je držala nesvestnega otroka ♪
  18.      nèsvét  -a -o prid. (ȅ-ẹ̑ ȅ-ẹ́) rel. ki ni svet: nesvete stvari / bral je svete in nesvete knjige ♪
  19.      nèsvetèč  -éča -e prid. (ȅ-ȅ ȅ-ẹ́) metal., v zvezi nesveteči plamen plamen, ki ne sveti ♪
  20.      nèsvobôdnik  -a m (ȅ-ȏ) zgod., v fevdalizmu osebno nesvoboden podložnik: poročil se je s hčerjo nesvobodnika ♪
  21.      nèšírjenje  -a s (ȅ-ȋ) kar je nasprotno, drugačno od širjenja: zaradi neširjenja bolezni ni prišlo do večjih težav / publ. razpravljali so o vprašanju neširjenja jedrskega orožja ♪
  22.      nešké  in neškè in nèške nèšk [nǝš] ž mn., rod. tudi nešák (ẹ̑ ǝ̏; ȅ ǝ̏; ǝ̄ ǝ̏) nar. nečke: v neškah je zamesila testo za kruh / dojenčka je položila v neške in ga zazibala ♪
  23.      nèškodljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki ni škodljiv: neškodljiv pojav, vpliv; neškodljiva šala / neškodljive snovi, živali / ekspr. čisto neškodljiv človek je ♪
  24.      nèškodljívost  -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost neškodljivega: končno se je izkazala neškodljivost njegovega vpliva / dokazoval je neškodljivost pijače / ekspr. ko so ugotovili njegovo neškodljivost, so ga izpustili ♪
  25.      nèšólan  -a -o prid. (ȅ-ọ̑) ki ni šolan: nešolan bralec bo to knjigo težko razumel / nešolan glas / ekspr. njegova nešolana glava je težko sledila govornikovim besedam ♪

   22.455 22.480 22.505 22.530 22.555 22.580 22.605 22.630 22.655 22.680  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA