Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Al (22.501-22.525)


  1.      nèresníčnost  -i ž (ȅ-ȋ) lastnost, značilnost neresničnega: neresničnost izjave / neresničnost podatkov / evfem. težko je poslušal sinove neresničnosti laži ♪
  2.      nèréšen  -a -o prid. (ȅ-ẹ́) ki ni rešen: svojci nerešenih rudarjev so čakali pred vhodom v jamo / nerešena naloga, uganka / vprašanje njegovega stanovanja je ostalo nerešeno ♪
  3.      nèrešljív  -a -o prid. (ȅ-í ȅ-ȋ) ki se ne da rešiti: nerešljiva naloga, uganka / čakali so jih nerešljivi problemi; vprašanje je bilo videti nerešljivo / ekspr. znašli so se v nerešljivem položaju težkem, težavnem nèrešljívo prisl.: nerešljivo težka naloga ♪
  4.      nèrevolucionáren  -rna -o prid. (ȅ-ā) ki ni revolucionaren: očitajo mu, da je kot umetnik nerevolucionaren / nerevolucionarno stališče ♪
  5.      nergánje  -a s (ȃ) glagolnik od nergati: težko je poslušal njeno nerganje in sitnarjenje; zoprno nerganje ♪
  6.      nergáti  -ám nedov. (á ȃ) nav. slabš. z nenaklonjenim, jeznim govorjenjem izražati nezadovoljstvo, nesoglasje: zmeraj samo nerga; nergati čez predstojnike / ni več nergal, češ da gre vse narobe tožil, tarnal / v tovarni spet nergajo zoper tebe se jezijo nate nergáje: nergaje govoriti nergajóč -a -e: sliši se nergajoč glas ♪
  7.      nèrôden  -dna -o prid. (ȅ-ó) ki ne rodi ali slabo rodi: nerodne trte; v sadovnjaku ima precej nerodnega drevja // knjiž. neploden: nerodna ženska / nerodne živali jalove ♪
  8.      neróden  -dna -o prid., neródnejši (ọ́ ọ̑) 1. ki pri gibanju, hoji, opravljanju zlasti fizičnega dela ne ravna tako, kot se pričakuje: nerodna je in vse pokvari, razbije; kako si neroden; fant ni za ta poklic, je preveč neroden; ne bodi tako neroden; pri telovadbi je zelo neroden; neroden je kot štor; tako je nerodna, da še gumba ne zna prav prišiti / neroden plesalec // ki se ne vede, ne ravna popolnoma v skladu z družabnimi pravili: fant je še neroden; pri predstavljanju je bil preveč neroden; v ženski družbi je precej neroden / ekspr. pripovedovati nerodne šale neprimerne, neumestne 2. ki zaradi velikosti, nesorazmernih oblik ne ustreza a) dobro namenu: nerodni čevlji; nerodni stoli; nerodno ležišče b) estetskemu videzu: velik, neroden človek / spoznal ga je po nerodni hoji / z nerodnimi črkami je napisal svoje ime 3. nav. ekspr., s širokim pomenskim obsegom ki povzroča neprijetnosti, težave: to je res nerodna zadeva; nerodno dejanje, vprašanje / pot je strma in nerodna slaba / nenadoma se je znašel v zelo nerodnem položaju mučnem, zoprnem ● ekspr. takrat smo preživljali nerodne čase hude, težke; star. fant ni nerodne glave je bister, pameten; ekspr. potrpi z njim, je pač v nerodnih letih v puberteti neródno 1. prislov od neroden: nerodno hoditi; tako nerodno je padel, da si je prebil čelo 2. v povedni rabi, s smiselnim osebkom v dajalniku izraža neugoden občutek: bilo mu je zelo nerodno, ko so govorili o njem; ko ga je zagledala, ji je postalo malo nerodno ● star. te besede so ji šle nerodno iz ust nerada, težko je to povedala; star. prišli smo precej nerodno ob nepravem, neprimernem času; sam.: narediti, reči kaj nerodnega; po nerodnem je razbil kozarec ♪
  9.      neródnež  -a m (ọ̑) ekspr. neroden, okoren človek: tisti nerodnež ji je kar naprej stopal na noge / pri delu si ne zna pomagati, nerodnež je nespreten, neiznajdljiv človek ♪
  10.      nèrodovíten  -tna -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni rodoviten: slaba, nerodovitna zemlja / imajo tudi nekaj nerodovitnih krav jalovih / to drevo je nerodovitno ne rodi, slabo rodi / star. začelo se je nerodovitno razpravljanje nekoristno ♪
  11.      nèrodovítnost  -i ž (ȅ-ȋ) lastnost, značilnost nerodovitnega: nerodovitnost tal, zemlje / nerodovitnost sadnega drevja ♪
  12.      nèrogàt  -áta -o prid. (ȅ-ȁ ȅ-ā) ki ni rogat: rogate in nerogate živali ♪
  13.      nèrojênček  -čka m (ȅ-é) knjiž. nerojen otrok: še kot nerojenček ji je povzročal preglavice ♪
  14.      nêrv  -a m (ȇ) zastar. živec: smeh pomirjevalno deluje na njegove nerve ♪
  15.      nervóza  -e ž (ọ̑) velika živčna napetost, ki se izraža kot nemir, strah, zlasti pred pomembnejšimi dogodki, živčnost: med piloti začetniki je bila nervoza; igralcev se je lotevala nervoza / nakupovalna nervoza nakupovalna mrzlica / z nervozo kaj napraviti ♪
  16.      nèsamostójen  -jna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) ki ni samostojen: nesamostojen delavec; pri delu je še nesamostojen; mlado, nesamostojno dekle / nesamostojen narod / socialno nesamostojen človek odvisen / nesamostojen del nèsamostójno prisl.: nesamostojno delati kaj ♪
  17.      nèsebíčen  -čna -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni sebičen: nesebičen človek; izkazal se je kot nesebičen prijatelj / dal mu je nesebičen nasvet; nesebična ljubezen nèsebíčno prisl.: nesebično ravnati; nesebično je služil svojemu narodu ♪
  18.      nèsebíčnost  -i ž (ȅ-ȋ) lastnost nesebičnega človeka: znan je po svoji požrtvovalnosti in nesebičnosti ♪
  19.      nesesêr  -ja m (ȇ) torbica, škatla za toaletne potrebščine; toaletna torbica: kupiti si neseser / potovalni neseser ♪
  20.      nèsestávljen  -a -o [sǝs in ses] prid. (ȅ-ȃ) ki ni sestavljen: sestavljene in nesestavljene snovi / lastna imena so lahko sestavljena ali pa nesestavljena ♦ lingv. deljenje nesestavljenih besed ♪
  21.      nèsigníran  -a -o prid. (ȅ-ȋ) knjiž. nepodpisan, nezaznamovan: slike so ostale nesignirane ♦ num. nesignirani novec novec brez označbe kovnice ♪
  22.      nèsigúrnost  -i ž (ȅ-ȗ) pog. negotovost, dvom: dogodek ga je spravljal v nesigurnost; notranja nesigurnost / življenjska nesigurnost ♪
  23.      nèsimpátičen  -čna -o prid. (ȅ-á) ki ni simpatičen: nesimpatičen moški; zdaj se mu ni zdela več tako nesimpatična / ekspr. misel na ta poklic mu ni bila več tako nesimpatična / evfem. ni smela pomisliti na to, da bo morala do smrti živeti s tem nesimpatičnim človekom zoprnim ♪
  24.      nèskesán  -a -o [kǝs] prid. (ȅ-á) v krščanskem okolju ki ni skesan: neskesan grešnik; bala se je, da ne bi umrl neskesan ♪
  25.      neskônčen  -čna -o prid. (ó) 1. ki nima konca, meje: neskončen prostor / neskončen čas 2. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji a) glede na prostorsko razsežnost: neskončna daljava, dolina, ravnina / neskončna cesta b) glede na trajanje: neskončni pohodi; neskončen razvoj / čakali so ga dve neskončni uri ki sta se jim zdeli zelo dolgi c) glede na druge lastnosti: neskončni udarci; neskončna vprašanja / neskončna bolečina, ljubezen, sreča, žalost; neskončno trpljenje / neskončen razloček med zimo in poletjem / neskončna vestnost pri delu ◊ mat. neskončna množica množica, ki ima zelo veliko število elementov; neskončno zaporedje zaporedje, ki nima zadnjega člena; tekst. neskončno vlakno kemično vlakno, ki se lahko izdela v neomejeni dolžini; zelo dolgo vlakno iz naravne svile neskônčno prisl.: neskončno uživati, se začuditi; neskončno dolg; biti neskončno srečen; za hišo so porabili neskončno denarja zelo veliko ♦ geom. neskončno oddaljen bolj oddaljen od najbolj oddaljenega; mat. neskončno majhen ki je poljubno blizu nič; sam.: zasanjati se v neskončno; pojmovanje neskončnega in končnega ♪

   22.376 22.401 22.426 22.451 22.476 22.501 22.526 22.551 22.576 22.601  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA