Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Al (22.430-22.454)



  1.      nèpriprávljen  -a -o prid. (-) ki ni pripravljen: nepripravljeni so morali prijeti za orožje / biti nepripravljen na življenje / na tak odgovor je bil nepripravljen ga ni pričakoval / dijak je danes nepripravljen; k izpitu je šel nepripravljen
  2.      nèpriprávljenost  -i ž (-) stanje nepripravljenega človeka: naloge niso opravili zaradi svoje nepripravljenosti / nepripravljenost na življenje // pomanjkanje volje, hotenja za kaj: pokazati nepripravljenost za pomoč
  3.      nèprirôčen  in nèpriróčen -čna -o prid. (-ō; -ọ̄) star. nepripraven, neprimeren: pri delu jih je oviralo nepriročno orodje / vesla so bila velika in nepriročna nerodna
  4.      nèprirôčnost  in nèpriróčnost -i ž (-ō; -ọ̄) star. nepripravnost, neprimernost: pritoževali so se nad nepriročnostjo posod
  5.      nèpriródnost  -i ž (-ọ̑) raba peša nenaravnost: neprirodnost okolja jo je utesnjevala / neprirodnost govorjenja
  6.      nèprisében  -bna -o prid. (-ẹ̄) ki ni priseben: včasih je bila neprisebna / gledala je vanj z neprisebnimi očmi // knjiž. nezavesten: bolnik je še vedno nepriseben nèprisébno prisl.: neprisebno odgovarjati; neprisebno strmeti v koga
  7.      nèprisébnost  -i ž (-ẹ̄) stanje neprisebnega človeka: neprisebnost se mu je pogosto vračala
  8.      nèprisíljenost  -i ž (-) lastnost, značilnost neprisiljenega: neprisiljenost njegovega vedenja je vsem ugajala; občudovali so neprisiljenost kretenj / te pesmi so znane po svoji neprisiljenosti / hlinil je živahnost in neprisiljenost
  9.      nèprísten  -tna -o prid. (-) ki ni pristen: nepristno vino / nepristni dokumenti, spisi; nepristen denar ponarejen / nepristna dobrota; njena žalost je nepristna; nepristno veselje nèprístno prisl.: nepristno doživljati
  10.      nèprístnost  -i ž (-í) lastnost, značilnost nepristnega: nepristnost dokumentov / nepristnost čustvovanja; njegovo pripovedovanje je vzbujalo sum nepristnosti
  11.      nèpristópen  tudi nèpristôpen -pna -o prid. (-ọ́ -ọ̄; -ō) 1. ki ni pristopen: nepristopen kraj; s te strani je ledenik nepristopen / knjiž. celo za najnedolžnejšo šalo je nepristopna nedovzetna 2. ki ne kaže prijaznosti, dobrohotnosti v občevanju z ljudmi; nedostopen: tog, nepristopen človek; vedeli so, da je nepristopen
  12.      nèpristópnost  tudi nèpristôpnost -i ž (-ọ́; -ó) lastnost, značilnost nepristopnega: gora mu je s svojo nepristopnostjo vzbujala strah / težko je živeti z njim zaradi njegove nepristopnosti nedostopnosti
  13.      nèpristránost  -i ž (-á) nepristranskost: nepristranost ocenjevalcev / nepristranost kritike
  14.      nèpristránski  -a -o prid. (-á) ki ni pristranski: nepristranski opazovalec; včasih je težko biti nepristranski / nepristranska kritika, sodba
  15.      nèprivláčen  -čna -o prid. (-ā) ki ni privlačen: približal se ji je neroden in neprivlačen moški; ne več mlado, neprivlačno dekle / neprivlačen poklic, študij
  16.      nèprizadét  -a -o prid. (-ẹ̑) ki ni prizadet: ob materini smrti je bil videti neprizadet; predavatelj je bil ob mrmranju poslušalcev neprizadet ni bil vznemirjen / neprizadet opazovalec bi stvar drugače presojal opazovalec, ki se ga stvar ne tiče / pri branju njegovih pesmi je ostal hladen, neprizadet / do problema kaže neprizadet odnos / pri potresu je bilo neprizadetih samo nekaj hiš nepoškodovanih; prebivalce so oskrbovali s hrano pri bombardiranju neprizadeti sosedje neoškodovani nèprizadéto prisl.: govoril je mirno, neprizadeto; neprizadeto opazovati
  17.      nèprizadétost  -i ž (-ẹ̑) stanje neprizadetega človeka: njena neprizadetost ob njegovi žalosti ga je bolela; za navidezno neprizadetostjo se je skrivala vznemirjenost / motila jih je njegova neprizadetost za stvar, ki se je njim zdela tako pomembna; opazovala ga je s hladno neprizadetostjo
  18.      nèpriznánje  -a s (-) kar je nasprotno, drugačno od priznanja: nepriznanje krivde / nepriznanje njegovega dela ga je žalostilo // publ. neizpolnjevanje: nepriznanje predpisov, zakonov
  19.      nèpriznávanje  -a s (-) kar je nasprotno, drugačno od priznavanja: nepriznavanje je pisatelju jemalo voljo do dela // publ. neizpolnjevanje: nepriznavanje določil, predpisov / nepriznavanje pravic
  20.      nèproblemátičen  -čna -o prid. (-á) ki je brez problemov: njegovi liki so notranje neproblematični in zato človeško nezanimivi / tekst je preprost, neproblematičen jasen, razumljiv / publ. koncentracija alkohola v krvi pod to mejo je neproblematična nenevarna, neškodljiva
  21.      nèprodán  -a -o prid. (-á) ki ni prodan: neprodani izvodi pesniške zbirke; ostalo je precej neprodanih vstopnic; neprodano blago
  22.      nèproduktíven  -vna -o prid. (-) ki ni produktiven: dejal je, da je umsko delo neproduktivna dejavnost / neproduktivna zemljišča ki niso primerna, porabna za obdelovanje / gospodarsko produktivni in neproduktivni poklici nedonosni; tako gospodarjenje je neproduktivno; ekspr. pri delu je neproduktiven malo narediekon. neproduktivno delo delo, ki ne ustvarja materialnih dobrin; delo, ki ne ustvarja presežne vrednosti
  23.      nèprodúšen  -šna -o prid. (-) ki je tako zaprt, da ne prepušča plina ali tekočine: neprodušna posoda // ki ne prepušča plina, tekočine, svetlobe; neprepusten: neprodušna plast, snov; neprodušen za zrak nèprodúšno prisl.: neprodušno zapreti; neprodušno zaprta steklenica
  24.      nèproizvóden  -dna -o prid. (-ọ̄) nasproten, drugačen od proizvodnega: proizvodne in tako imenovane neproizvodne dejavnosti / neproizvodna zemljišča ki niso primerna, porabna za obdelovanjeekon. neproizvodno delo delo, ki ne ustvarja materialnih dobrin; delo, ki ne ustvarja presežne vrednosti
  25.      nèproletárski  -a -o prid. (-) ki ni proletarski: neproletarske plasti prebivalstva

   22.305 22.330 22.355 22.380 22.405 22.430 22.455 22.480 22.505 22.530  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA