Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Al (22.330-22.354) ![](arw_left.gif)
- neporéden -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) zastar. malovreden, ničvreden: imel je zelo neporednega sina ♪
- nèposedujóč tudi nèposedujòč -óča -e prid. (ȅ-ọ̄ ȅ-ọ́; ȅ-ȍ ȅ-ọ́) publ., navadno v zvezi neposedujoči razred delavski razred, proletariat: izkoriščanje neposedujočega razreda v kapitalizmu ♪
- nèposlúšnež -a m (ȅ-ȗ) ekspr. neubogljiv človek, zlasti otrok: mati se je neprenehoma jezila nad neposlušneži / upornike in neposlušneže so strogo kaznovali nepokorne ljudi ♪
- nèposlúšnost -i ž (ȅ-ú) neubogljivost: starši so ga večkrat opominjali zaradi njegove neposlušnosti / neposlušnost do učitelja se je stopnjevala / do nesoglasij v stranki je prišlo zaradi upornosti in neposlušnosti posameznikov nepokorščine ♪
- nèposréden -dna -o prid., nèposrédnejši (ȅ-ẹ̑) 1. ki je brez posredovanja, brez česa vmesnega: neposreden stik, vpliv; ostra beseda je bila neposreden vzrok za prepir; ostali so v neposredni zvezi z zaledjem / ima neposredne dokaze za njihovo krivdo / neposredni poslušalci koncerta ki so navzoči pri koncertu / neposredni radijski prenos tekme prenos s tekmovališča istočasno s tekmo; neposredna razsvetljava razsvetljava, pri kateri padajo žarki svetila naravnost na osvetljeno ploskev; nekatere rastline ne prenesejo neposrednega sonca // ki ima odkrit, sproščen odnos do okolja: zelo neposreden človek je / želel si je bolj neposrednega pogovora z očetom 2. ki je zelo malo oddaljen a) krajevno: stanuje v neposredni bližini avtobusne postaje b) časovno:
vse se bo pojasnilo v neposredni prihodnosti // ki se lahko zgodi v določenem položaju, ob določenem času: neposredna vojna nevarnost je minila / rešil ga je iz neposredne nevarnosti ◊ biol. neposredni prednik; neposredna delitev delitev celice na dva enaka dela brez razpada jedra na kromosome; ekon. neposredni proizvajalec proizvajalec, ki dela v proizvodnji in ustvarja materialne dobrine; neposredna menjava menjava, ki poteka po načelu blago za blago; jur. neposredni davek davek od dohodkov in premoženja; neposredna volilna pravica pravica voliti brez posrednika; neposredne volitve; lingv. neposredni predmet predmet v tožilniku, pri zanikanem povedku pa v rodilniku; mat. neposredni dokaz dokaz, pri katerem se izvede izrek tako, da se izhaja iz že znanih resnic; ped. neposredna metoda učenje tujega jezika brez uporabe maternega jezika; polit. neposredna demokracija demokracija, v
kateri med voljenimi predstavniki in volivci ni političnih strank kot vmesnega člena; ptt neposredna zveza zveza brez posredovanja vmesnih pošt ali telefonskih in telegrafskih central nèposrédno prisl.: vedno govori zelo neposredno; neposredno voliti; neposredno vprašati; biti neposredno odgovoren; dobiti kaj neposredno iz tovarne; publ.: neposredno po vojni takoj; neposredno pred odhodom tik ♪
- nèposrédnost -i ž (ȅ-ẹ̑) lastnost, značilnost neposrednega: neposrednost tujih vplivov je dokazana / živa, ljudska neposrednost / neposrednost njegovega članka jih je presenetila / predstavo je režiser oblikoval z veliko neposrednostjo ♪
- nèposvečèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) rel. ki ni posvečen: še neposvečeni slušatelji teologije / pokopali so ga v neposvečeno zemljo ● publ. pismo mora ostati neznano neposvečenim ljudem neprimernim, nepravim; publ. neposvečen opazovalec bi si dogodek lahko drugače razlagal nepoučen ♪
- nèpoškodován -a -o prid. (ȅ-á) ki ni poškodovan: nepoškodovan stroj; hiša je ostala pri bombardiranju nepoškodovana / v nesreči so bili le štirje potniki nepoškodovani ♪
- nèpoštenják -a m (ȅ-á) ekspr. nepošten človek: s tem se je izkazal nepoštenjaka ♪
- nèpotekljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) knjiž., redko neizčrpen, neizčrpljiv: nepotekljive zaloge / nepotekljiv vir znanja ♪
- nèpotešèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) 1. ki ni potešen: nepotešen otrok / nepotešena jeza, žalost / nepotešeno srce // knjiž. neizpolnjen, neuresničen: njegove želje so ostale nepotešene; močno, nepotešeno hrepenenje 2. knjiž. (spolno) nèzadovoljèn: ob njem je ostala nepotešena / nepotešena kri, sla ♪
- nèpotešljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da potešiti: v svoji žalosti je nepotešljiv / obšla ga je nepotešljiva jeza / knjiž. nepotešljiva želja neizpolnljiva, neuresničljiva // ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: nepotešljiv pohlep; nepotešljiva ženska radovednost; njegovo sovraštvo je nepotešljivo nèpotešljívo prisl.: nepotešljivo jokati; nepotešljivo jezen, žalosten ♪
- nèpotešljívost -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost nepotešljivega: nepotešljivost njegove žalosti jih je skrbela / ekspr. nepotešljivost sovraštva ♪
- nèpotolažljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da potolažiti: v svoji žalosti je nepotolažljiv nèpotolažljívo prisl.: še dolgo je nepotolažljivo jokal ♪
- nèpotopljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da, ne more potopiti: nepotopljiv čoln; ta ladja je veljala za nepotopljivo ♪
- nèpotréba -e ž (ȅ-ẹ̑) knjiž., redko kar je nasprotno, drugačno od potrebe: umetnost je zanj nepotreba / zatekali so se k njemu v potrebi in nepotrebi / star. razburja se čisto po nepotrebi po nepotrebnem ♪
- nèpotrében -bna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) 1. ki ni potreben: ti podatki so nepotrebni; nepotrebne stvari; njegova pomoč je nepotrebna; ekspr. to so nepotrebne novotarije / pri tem delu si nepotreben / sonce je posijalo in plašč mu je postal nepotreben / ta pogovor je bil nepotreben 2. ekspr. nastal brez pravega vzroka ali podlage: to so čisto nepotrebne napake; s tem si dela nepotrebne težave ● evfem. glej, da ne pride do nepotrebnih besed do prepira, spora nèpotrébno prisl., v povedni rabi: nepotrebno je govoriti o tem nèpotrébni -a -o sam.: podporo so dobili potrebni in nepotrebni; po nepotrebnem sem šel tja; po nepotrebnem se jeziš ♪
- nèpotrébnost -i ž (ȅ-ẹ́) lastnost, značilnost nepotrebnega: dokazoval je nepotrebnost tujk / ekspr. hudo mu je bilo ob spoznanju svoje nepotrebnosti / knjiž. kupovati nepotrebnosti nepotrebne stvari ♪
- nèpotróšen -šna -o prid. (ȅ-ọ̄) nasproten, drugačen od potrošnega: potrošni in nepotrošni material / potrošna in nepotrošna proizvodnja ♪
- nèpotrpežljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki mu manjka potrpežljivosti: nepotrpežljiv bolnik / za tako drobno delo je preveč nepotrpežljiv; zelo nepotrpežljiva je z otroki / ekspr. ves nepotrpežljiv ga je priganjal k odhodu nèpotrpežljívo prisl.: nepotrpežljivo čakati, poslušati ♪
- nèpotrpežljívec -vca m (ȅ-ȋ) ekspr. nepotrpežljiv človek: ob vdanem trpljenju drugih bolnikov je spoznal, kakšen nepotrpežljivec je / komaj so pomirili nepotrpežljivca ♪
- nèpotrpežljívost -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost nepotrpežljivega človeka: zaradi njegove nepotrpežljivosti ga je težko negovati / ekspr. komaj je obvladoval svojo nepotrpežljivost nestrpnost, neučakanost ♪
- nèpotvórjen -a -o prid. (ȅ-ọ̄) 1. raba peša nepopačen, neizmaličen: širiti nepotvorjen nauk; govoriti nepotvorjeno resnico; izvirno, nepotvorjeno besedilo; ekspr. to so nepotvorjena dejstva 2. knjiž. resničen, iskren: njegov obraz je izražal nepotvorjeno žalost; njegova čustva so nepotvorjena ● knjiž. zgodbe iz nepotvorjenega življenja naravnega, preprostega ♪
- nèpoučèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni poučen, ni seznanjen s čim: nepoučeni bolniki se takega zdravljenja bojijo; hotel je vplivati na odločitev nepoučenih ljudi; biti nepoučen o kakem dogodku // knjiž. ki se na kako področje, stroko slabo spozna: nepoučen bralec avtorjevih misli ne bo doumel; v literaturi je nepoučen; sam.: nepoučeni so bili prepričani, da ima prav ♪
- nèpovézan -a -o prid. (ȅ-ẹ́) ki ni povezan, ni v medsebojni zvezi: nepovezane delovne skupine / nepovezane akcije niso uspele / orožje je zbiral sam, nepovezan z organizacijo / kraji so v tej deželi daleč narazen in nepovezani // ki ni strnjen, ni zaokrožen v celoto: nepovezano literarno delo / njeni stavki so bili zmedeni, nepovezani nèpovézano prisl.: nepovezano pripovedovati ♪
22.205 22.230 22.255 22.280 22.305 22.330 22.355 22.380 22.405 22.430