Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Al (22.230-22.254)


  1.      nèodpústen  -tna -o prid. (ȅ-ú) knjiž. neodpustljiv: neodpustna žalitev / neodpustna napaka ♪
  2.      nèodpustljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da odpustiti: neodpustljiva žalitev; neodpustljivo ravnanje // ekspr. zelo velik, hud: neodpustljiva napaka, zamuda nèodpustljívo prisl.: igrali so neodpustljivo slabo ♪
  3.      nèodrásel  -sla -o tudi nèodrástel -tla -o [ǝu̯] prid. (ȅ-ā ȅ-á) ki ni odrasel: neodrasel fant; neodrasla žival ♪
  4.      nèodvísen  -sna -o prid. (ȅ-í ȅ-ȋ) 1. ki ni odvisen: sin je že v službi in neodvisen od staršev / volilni organi so od drugih državnih organov neodvisni jim niso podrejeni // svoboden, samostojen: razmere so se spremenile, ko je dežela postala neodvisna / bil je neodvisna ustvarjalna osebnost 2. ki ne pripada nobeni skupini, stranki: neodvisen časopis, list ◊ mat. neodvisna spremenljivka količina, od katere je odvisna vrednost druge količine; polit. neodvisna levica nèodvísno prisl.: delovati neodvisno od človekove volje ♪
  5.      nèodvísnost  -i ž (ȅ-í) stanje, lastnost neodvisnega: neodvisnost od staršev ga je sčasoma odtujila domu / govorili so celo o neodvisnosti gledališča od literature / ekonomska, politična neodvisnost / boj za ozemeljsko neodvisnost ♪
  6.      nèodvrnljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da odvrniti, preprečiti: neodvrnljiva nesreča / neodvrnljiva smrt, usoda; sam.: njegove oči so izražale pričakovanje nečesa hudega, neodvrnljivega ♪
  7.      nèodžéjan  -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki se ni odžejal: lačna in neodžejana živina ∙ knjiž. pisatelj prikazuje lik zrele, a neodžejane ženske (spolno) nezadovoljene ♪
  8.      néofašístičen  -čna -o prid. (ẹ̑-í) nanašajoč se na neofašiste ali neofašizem: neofašistična organizacija, skupina / neofašistične demonstracije ♪
  9.      nèogíbnost  -i ž (ȅ-ȋ) raba narašča neizogibnost, neizbežnost: zavedali so se neogibnosti vojne / poučiti delavce o neogibnosti delovne discipline / knjiž. umetnikovo ustvarjanje nastaja iz notranje neogibnosti nujnosti, potrebe ♪
  10.      nèokován  -a -o prid. (ȅ-á) ki ni okovan: neokovan voz; v hribe je hodil z neokovano palico ♪
  11.      nèokréten  -tna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) raba peša okoren, neroden: je zelo neokreten človek; neokreten pri delu / stopal je z neokretnimi koraki ∙ ekspr. neokreten organizator nespreten, neiznajdljiv ♪
  12.      nèokrétnost  -i ž (ȅ-ẹ́) raba peša okornost, nerodnost: smejali so se njegovi neokretnosti / neokretnost hoje ♪
  13.      nèokús  -a m (ȅ-ȗ) kar je nasprotno, drugačno od okusa: vsakdo se oblači po svojem okusu ali neokusu / ekspr. stanovanje je opremljeno s precejšnjim neokusom / ekspr. njegovo razpoloženje se je stopnjevalo do neokusa zelo ♪
  14.      nèokúsen  -sna -o prid. (ȅ-ú ȅ-ū) ki ni okusen: neokusna jed; kosilo je bilo zelo neokusno / neokusna kravata, obleka / ekspr. njegova pripomba je bila precej neokusna ∙ ekspr. neokusen človek neprijeten, zoprn; ekspr. rad pripoveduje neokusne šale nespodobne, opolzke nèokúsno prisl.: neokusno pripravljena jed; neokusno opremljeno stanovanje ♪
  15.      nèokúsnost  -i ž (ȅ-ú) lastnost, značilnost neokusnega: neokusnost pripravljene jedi mu je jemala tek / neokusnost njegovih oblek / ekspr. neokusnost pripomb / ekspr. sobo so okrasili do neokusnosti pretirano, preveč // ekspr. kar je neokusno, neprimerno: v romanu je tudi precej neokusnosti ♪
  16.      nèolíkanost  -i ž (ȅ-ȋ) lastnost neolikanega človeka: njegova neolikanost se mu bo še maščevala / ni dobrodošel v družbi zaradi svoje neolikanosti ♪
  17.      neolítik  -a m (í) arheol. prazgodovinska doba, v kateri se pojavijo poleg orodja iz kamna prvi lončarski izdelki, mlajša kamena doba: paleolitik in neolitik ♪
  18.      neologízem  -zma m (ȋ) lingv. beseda ali zveza, ki še ni splošno uveljavljena: uvajati neologizme ♪
  19.      nèomadeževánost  -i ž (ȅ-á) nav. ekspr. lastnost, značilnost neomadeževanega človeka: spoštovali so ga zaradi njegove neomadeževanosti / neomadeževanost ljubezni ♪
  20.      nèomahljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki ni omahljiv: neomahljiv človek; ostal je odločen in neomahljiv // star. trden, neomajen: njegov sklep je neomahljiv; neomahljivo zaupanje ♪
  21.      nèomahljívost  -i ž (ȅ-í) lastnost neomahljivega človeka: občudovali so njegovo odločnost in neomahljivost ♪
  22.      nèomájen  -jna -o prid. (ȅ-ā) nav. ekspr. ki se ne da omajati: to je njegov neomajen sklep; vodijo ga trdna, neomajna načela; njegovo stališče je neomajno / zanesljiv, neomajen človek // ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: neomajen pogum; neomajna ljubezen, vdanost nèomájno prisl.: neomajno skleniti, verjeti kaj ♪
  23.      nèomejèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni omejen: neomejen prostor / neomejeno trajanje / vladati z neomejeno oblastjo; njegove pravice so neomejene / publ. dežele z neomejenimi gospodarskimi možnostmi / ekspr. pri njih je oče neomejen gospodar / star. neomejeno zaupanje neomajno ◊ geom. neomejena ravna črta premica; jur. neomejeno jamstvo jamstvo z vsem premoženjem ali za vso škodo; družba, zadruga z neomejenim jamstvom v kapitalistični ekonomiki družba, zadruga, pri kateri jamčijo družabniki ali člani z vsem svojim premoženjem nèomejêno prisl.: neomejeno vladati, zaupati; neomejeno vdan ♪
  24.      nèomejênost  -i ž (ȅ-é) lastnost, značilnost neomejenega: prostorska neomejenost / časovna neomejenost / zavedal se je neomejenosti svojih pravic ♪
  25.      nèomožèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) navadno v ženskem spolu neporočen: doma sta še dve neomoženi sestri; ostala je neomožena ♪

   22.105 22.130 22.155 22.180 22.205 22.230 22.255 22.280 22.305 22.330  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA