Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Al (22.151-22.175)



  1.      nèmožátost  -i ž (-á) nav. ekspr. lastnost nemožatega človeka: zavedal se je svoje nemožatosti / očitali so mu nemožatost
  2.      nèmóžnost  -i ž (-ọ́) 1. kar se ne more uresničiti: spoznati nemožnost, da bi bilo drugače; nazor o nemožnosti objektivnega spoznanja 2. kar onemogoča uresničitev česa: možnosti za delo so postale nemožnosti; nemožnost preusmeritve proizvodnje
  3.      némški  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na Nemce ali Nemčijo: nemški jezik; nemška književnost / nemški film; nemško-slovenski slovar / nemška klasična filozofija; nemška trgovska mornarica; nemško taborišče / nemški ovčar srednje velik službeni pes z daljšo trdo dlako črne ali sive barvebot. nemški rožmarin okrasna rastlina z rumenimi koški na dolgih pecljih, Santolina chamaecyparissus; nemška detelja lucerna; lov. nemški dolgodlakar rjav ali progast lovski pes z dolgo, valovito dlako; rel. nemški viteški red // med drugo svetovno vojno nanašajoč se na pripadnike oboroženih enot Nemčije: partizani so uničili nemški bunker / nemška okupacija slovenskega ozemlja némško prisl.: govoriti (po) nemško; nemško beroče občinstvo
  4.      nemškováti  -újem nedov.) star. nemčevati, nemčiti: ko je prišel z Dunaja, je rad nemškoval / otroci so morali v šoli nemškovati govoriti nemško nemškujóč -a -e: nemškujoči ljudje
  5.      nemškutáriti  -im nedov.) slabš. vpletati v svoj jezik besede ali značilnosti nemškega jezika: ko se je vrnil iz Nemčije, je zelo nemškutaril / meščanke so v vseh pogledih pridno nemškutarile se zelo navduševale za vse, kar je nemško // govoriti nemško: ni dovolil, da bi se v njegovi hiši nemškutarilo
  6.      nemškutárjenje  -a s (á) glagolnik od nemškutariti: ni maral poslušati nemškutarjenja
  7.      nemškútarstvo  -a s () slabš. nemškutarska miselnost: očitali so ji nemškutarstvo / družba domišljavega nemškutarstva nemškutarjev
  8.      némštvo  -a s (ẹ̄) 1. državna in politična pripadnost k Nemčiji: poudarjal je svoje nemštvo // nemška kultura in miselnost: vpliv nemštva / dokazovati nemštvo pokrajine 2. ekspr. prebivalci nemške narodnosti: avstrijsko nemštvo si je lastilo vso oblast v državi
  9.      nèmuslimánski  -a -o prid. (-) ki ni muslimanski: nemuslimanske dežele / nemuslimansko prebivalstvo
  10.      nènačêlnost  -i ž (-) lastnost, značilnost nenačelnega: nenačelnost njegovega stališča jih je motila / bil je popustljiv zaradi neodločnosti in nenačelnosti / boriti se proti nenačelnosti
  11.      nènačét  -a -o prid. (-ẹ̑) ki ni načet: nenačet hlebec; nenačeta steklenica žganja; nenačeta škatla cigaret / nenačet pogovor, problem; vprašanje je ostalo nenačeto / ekspr. nenačeta življenjska moč
  12.      nènačŕten  -tna -o prid. (-) ki ni načrten: nenačrtna gradnja; nenačrtno izkoriščanje gozdov; nenačrtno razdeljevanje; njegovo šolanje je bilo nenačrtno / nenačrtno gospodarstvo / nenačrtno srečanje nènačŕtno prisl.: nenačrtno graditi; turizem se je razvijal nenačrtno
  13.      nènadélan  -a -o prid. (-ẹ̑) alp. nezavarovan, nezaznamovan in zato težje prehoden: nenadelana pot čez steno
  14.      nenáden  -dna -o prid. () 1. ki nastopi v trenutku, naenkrat: nenaden napad sovražnih enot / nenadna bolezen; materina nenadna smrt / tišino je zmotil nenaden krik; nenadna, ostra bolečina; nenadno spoznanje / njegov nenadni prihod jo je presenetil nepričakovani; nastopile so nenadne ovire, težave nepričakovane 2. ki nastopi v razmeroma kratkem času; hiter: njegov nenadni uspeh je starše razveselil / nenadna temperaturna sprememba je slabo vplivala nanj nenádno prisl.: nenadno ga je obšla slabost; nenadno skočiti; nenadno so se zbudili v njej stari spomini; obraz se mu je nenadno zresnil
  15.      nènagléden  -dna -o prid. (-ẹ́ -ẹ̄) knjiž. ki se ne da nagledati: lepa, nenagledna deklica / kraj je sijal v nenagledni lepoti
  16.      nènagrajèn  -êna -o prid. (- -é) ki ni nagrajen: igralec je ostal nenagrajen / odkupili so tudi nenagrajene osnutke
  17.      nènajdljív  -a -o prid. (- -í) knjiž. ki se ne da najti: iskati nenajdljive živali
  18.      nènaklónjen  -a -o prid. (-ọ́) navadno v povedni rabi, navadno z dajalnikom ki ni naklonjen: čutili so, da jim je nenaklonjen / komisija je postajala tej zamisli vedno bolj nenaklonjena / evfem. ni mogel skriti svojega nenaklonjenega odnosa do njega sovražnegapubl. vreme je bilo tekmovalcem nenaklonjeno med tekmovanjem vreme ni bilo ugodno
  19.      nènaklónjenost  -i ž (-ọ́) negativen odnos do koga: njegova nenaklonjenost ga je bolela; ni mogel skriti svoje nenaklonjenosti do njega / nenaklonjenost občinstva je sprejemal ravnodušno / evfem. nenadoma je začutil v sebi veliko nenaklonjenost do teh ljudi sovražnost
  20.      nènapísan  -a -o prid. (-í) ki ni napisan: izrečena, nenapisana kritika; pismo je ostalo nenapisano / nenapisan roman // nav. ekspr. ki se uveljavlja z navado: nenapisani zakoni; nenapisana pravila
  21.      nènapróšen  -a -o prid. (-ọ́) ki ni naprošen, ni vprašan: nasveti nenaprošenega svetovalca; dekle je, nenaprošeno, marsikaj povedalo
  22.      nènarávnost  -i ž (-á) lastnost, značilnost nenaravnega: zaradi nenaravnosti okolja mu življenje tam ni ugajalo / nenaravnost vedenja; očitali so mu nenaravnost jezika in sloga
  23.      nènároden  -dna -o prid. (-á) ki ni naroden: zagovarjal je nenarodne koristi; nenarodno stališče, vedenje / nenarodna država
  24.      nènasíčen  -a -o prid. (-) knjiž., redko lačen: neprespani in nenasičeni vojaki ◊ kem. nenasičeni ogljikovodik spojina ogljika in vodika, v kateri so ogljikovi atomi med seboj vezani z dvema ali tremi vezmi; nenasičena raztopina raztopina, v kateri se določena snov lahko raztaplja; teh. nenasičena barva
  25.      nènasíčenost  -i ž (-) knjiž., redko lačnost: v tistih hudih dneh je spoznal nenasičenost

   22.026 22.051 22.076 22.101 22.126 22.151 22.176 22.201 22.226 22.251  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA