Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Al (21.876-21.900)



  1.      nedélja  -e ž (ẹ́) sedmi dan v tednu, namenjen zlasti oddihu: jutri bo nedelja; ob nedeljah in praznikih je odhajal v planine; proslava bo v nedeljo, 9. februarja; v nedeljo zjutraj bom odšel na pot; vsako nedeljo pride na obisk; zadnja nedelja v mesecu / danes je lepa sončna nedelja // ekspr. dan, ki je po čem tak kot nedelja: doma je bil zanj vsak dan nedelja ● nar. lepa nedelja žegnanje, proščenje; star. sedem nedelj star otrok tednov; ni vsak dan nedelja človek (pri delu) nima vedno uspeha; preg. kdor se v petek smeje, se v nedeljo joka ◊ etn. Martinova nedelja nedelja 11. novembra ali prva po njem; pustna ali debela nedelja nedelja pred pustnim torkom; rel. bela nedelja prva nedelja po veliki noči; cvetna nedelja zadnja nedelja pred veliko nočjo
  2.      nèdeljèn  -êna -o prid. (- -é) 1. ki ni deljen: posestvo je ostalo nedeljeno / nedeljena zavesa / nedeljeni delovni čas delovni čas samo dopoldne ali popoldne 2. publ. enoten, soglasen: vsi udeleženci so bili nedeljenega mnenja / s svojimi ilustracijami si je pridobila nedeljene simpatije najmlajših ◊ bot. nedeljeni list cel(i) list; šol. nedeljeni pouk pouk istih učencev samo dopoldne ali popoldne
  3.      nedéljski  -a -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na nedeljo: nedeljsko jutro / nedeljski izlet, oddih / nedeljska izdaja časopisa; nedeljska obleka / šalj. nedeljski lovec neizkušen, nespreten; ekspr. nedeljski planinec, voznik ♦ astr. nedeljska črka črka izmed prvih sedmih črk latinske abecede, ki pove, na kateri datum pride prva nedelja v letu; rel. nedeljska maša; šol. nedeljska šola v 19. stoletju šola ob nedeljah kot nadomestilo osnovne ali strokovne šole 2. prazničen: vas je bila vsa nedeljska / vsi so nedeljske volje
  4.      nèdélo  -a s (-ẹ́) nav. ekspr. kar je nasprotno, drugačno od dela: duševno delo in nedelo / od nedela ne more biti utrujen / za nedelo ga ne bodo nikjer plačevali // knjiž. nedelavnost, neprizadevnost: daleč naokrog je bil znan po svojem nedelu
  5.      nèdiplomátski  -a -o prid. (-) ki ni diplomatski: nediplomatski stiki ∙ ekspr. naredil je skrajno nediplomatsko potezo ravnal je neprimerno, okoliščinam neustrezno
  6.      nèdiplomíran  -a -o prid. (-) ki (še) ni diplomiral: nediplomiran pravnik je
  7.      nèdisciplína  -e ž (-) kar je nasprotno, drugačno od discipline: v razredu je velika nedisciplina; delovna, poslovna, prometna nedisciplina; nedisciplina članov / službo je moral pustiti zaradi nediscipline
  8.      nèdiscipliníran  -a -o prid. (-) ki ni discipliniran, se ne podreja disciplini: malomaren, nediscipliniran delavec / nedisciplinirani tekmovalci, učenci; nesrečo je zakrivil nediscipliniran voznik / nedisciplinirano ravnanje, vedenje
  9.      nèdiscipliníranost  -i ž (-) lastnost, značilnost nediscipliniranega človeka: nediscipliniranost tekmovalcev, učencev; nediscipliniranost pri delu / presenetila jih je njegova nediscipliniranost
  10.      nèdiskréten  -tna -o prid. (-ẹ̑) ki mu manjka diskretnosti, obzirnosti: nediskreten človek; nisem hotel biti nediskreten, a to sem jim moral povedati / nediskretna izpoved
  11.      nèdobrodôšel  -šla -o [ǝ] prid. (-ó) ki ni dobrodošel: nedobrodošel gost / ekspr. iz njegovega pozdrava je razbral, da ni ravno nedobrodošel je dobrodošel / knjiž. nedobrodošel dogodek, pojav nezaželen, neprijeten
  12.      nèdoglèd  -éda m (- -ẹ́) 1. knjiž., redko oddaljenost, v kateri postane kaj nevidno: gledal je za čolnom, dokler mu ni izginil v nedogledu 2. nav. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi v nedogled izraža veliko a) krajevno oddaljenost: voda sega v nedogled; ravnina se širi v nedogled b) časovno oddaljenost: v nedogled te ne bo čakala; v nedogled odlašati rešitev / izpraševanje se vleče v nedogled
  13.      nèdogléden  -dna -o prid. (-ẹ́ -ẹ̄) knjiž., ekspr. 1. s pogledom nedosegljiv: nedogledni otoki / nedogledna ravnina; široko, nedogledno morje / nedogledna prihodnost daljna 2. daljnosežen: veliki, nedogledni načrti; to bo imelo nedogledne posledice
  14.      nèdogovorjèn  -êna -o prid. (- -é) ki ni dogovorjen, ni povedan do konca: nedogovorjen govor / med njima je ostalo še precej nedogovorjenih besed in misli
  15.      nèdohránjen  -a -o prid. (-ā) premalo, preslabo hranjen: ta okrevališča so namenjena predvsem nedohranjenim otrokom / nedohranjen in izčrpan je
  16.      nèdohránjenost  -i ž (-ā) lastnost, značilnost nedohranjenega človeka: nedohranjenost prebivalstva / bolezen je posledica njegove nedohranjenosti
  17.      nèdojemljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne da dojeti: nedojemljiva poezija; nedojemljiva stvar / knjiž., ekspr. preleteti nedojemljive daljave zelo velike
  18.      nèdojemljívost  -i ž (-í) lastnost, značilnost nedojemljivega: nedojemljivost njegove poezije je bralce odbijala
  19.      nèdokončán  -a -o prid. (-á) ki ni dokončan: v ateljeju je imel več nedokončanih portretov; članek je ostal nedokončan; nedokončane partije šaha / nedokončana srednja šola / pog. nedokončan gimnazijec dijak, ki ni dokončal gimnazijeekon. nedokončana proizvodnja proizvodi v nastajanju // ekspr. nedozorel, nezrel: fant je še precej neokleščen in nedokončan
  20.      nedolétnost  -i ž (ẹ̑) redko mladoletnost: sodišče je upoštevalo prestopnikovo nedoletnost
  21.      nèdólgo  in nè dólgo [g] prisl. (-ọ́) knjiž. malo, nekoliko (časa): nedolgo potem se je preselil; nedolgo po začetku predstave; nedolgo pred smrtjo / čez nedolgo časa smo pristali / nedolgo od tega je živel tukaj pred kratkim
  22.      nèdolóčen  -a -o prid. (-ọ́) ki ni določen: nedoločen rok plačila; datum sestanka je še nedoločen / časovno nedoločen pojav / nedoločena krvna skupina / skleniti delovno razmerje za nedoločen čas brez omejitve, za stalno / obleka nedoločene barve nedoločljivemat. nedoločeni integral integral s spremenljivo zgornjo mejo
  23.      nèdolóčen  -čna -o prid. (-ọ́) ki ni določen, ni jasen: dal mu je nedoločen odgovor; nedoločne izjave / sence nedoločnih oblik / obleka nedoločne barve nedoločljivelingv. nedoločni zaimek zaimek, ki ne kaže določno na predmetnost; nedoločna glagolska oblika neosebna glagolska oblika; nedoločna oblika pridevnika oblika kakovostnega pridevnika, ki označuje še neomenjeno, neznano lastnost
  24.      nèdolóčnik  -a m (-ọ̄) lingv. glagolska oblika, navadno s končnico -ti ali -či: nedoločnik in namenilnik / dolgi nedoločnik na -ti ali -či; kratki nedoločnik na -t ali -č
  25.      nèdolóčniški  -a -o prid. (-ọ̄) nanašajoč se na nedoločnik: nedoločniška osnova, pripona / nedoločniška konstrukcija v nekaterih jezikih zveza osebka ali predmeta z nedoločnikom kot povedkom

   21.751 21.776 21.801 21.826 21.851 21.876 21.901 21.926 21.951 21.976  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA