Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Al (21.730-21.754)


  1.      navíjati  -am nedov. (í) 1. delati, da pride kaka podolgovata upogljiva stvar večkrat okrog česa: navijati vrv, žico; rahlo, trdno navijati; navijati na klobčič / navijati lase na navijalke; preja se navija na valj 2. delati prožno pripravo napeto, navadno z vrtenjem, obračanjem ključa: navijati pero, vzmet // dajati s tem določeni pripravi energijo za delovanje: navijati uro; priprava se navija avtomatično 3. pog. naravnavati zvočno pripravo na (razmeroma) veliko jakost: navija radio, da kar hrešči / ekspr. kar naprej navija gramofon ga uporablja, posluša 4. ekspr., navadno v zvezi s cena zviševati, dvigati: brezobzirno navijati cene 5. ekspr. siliti, pregovarjati koga: navijala ga je, dokler ji ni vsega povedal / navijati koga z vprašanji nadlegovati 6. šport. ob tekmah s klici, ploskanjem spodbujati eno izmed moštev ali posameznega tekmovalca: navijati za domače nogometaše 7. žarg. navduševati, potegovati se za kaj: eni so navijali za izlet v gorski svet, drugi za na morje ● ekspr. navijati komu uro, ušesa kaznovati ga s potegljaji za uhelj, z zavijanjem uhlja; ekspr. zvito navijajo svoje gospodarje jih goljufajo, varajo ♪
  2.      navírati 1 -am nedov. (ȋ ȋ) ekspr. hitro, navadno v veliki količini pritekati: voda navira / solze so ji začele navirati v oči; pren. grenkoba mu je navirala v besede ♪
  3.      navírati 2 -am nedov. (ȋ ȋ) 1. nar., navadno v zvezi s pogovor usmerjati, obračati: navirati pogovor na preteklost 2. knjiž., redko siliti, izsiljevati: naviral ga je, naj mu izroči pismo ♪
  4.      navíti  -víjem dov. (í) 1. narediti, da pride kaka podolgovata upogljiva stvar večkrat okrog česa: naviti nit, prejo; naviti žico na tuljavo / navili so deset klobčičev volne / naviti lase na navijalke; pog. danes si se pa lepo navila imaš lepe kodre, lepo pričesko 2. napraviti prožno pripravo napeto, navadno z vrtenjem, obračanjem ključa: naviti pero, vzmet / naviti strune // dati s tem določeni pripravi energijo za delovanje: naviti budilko; igrača, ki se navije 3. pog. naravnati zvočno pripravo na (razmeroma) veliko jakost: naviti radio do konca / navijejo gramofon in plešejo 4. ekspr., navadno v zvezi s cena zvišati, dvigniti: trgovci so izkoristili pomanjkanje surovin in navili cene / naviti davke 5. ekspr. prisiliti, pregovoriti koga: starca je končno le navil, da mu je izročil ključe; naviti koga za denar ● ekspr. moža si je navila okrog prsta popolnoma si ga je podredila; ekspr. naviti komu uro, ušesa kaznovati ga s potegljaji za uhelj, z zavijanjem uhlja; ekspr. le pazi, da te spet ne navije ogoljufa, prevara navít -a -o 1. deležnik od naviti: lepo naviti lasje; na cevko navita preja; ura ni navita; dela kakor navit pridno, vztrajno 2. ekspr. prebrisan, zvit: naviti Kljukec; fant je zelo navit ♪
  5.      navítje  -a s (ȋ) elektr. skupek vodnikov, ki tvorijo v stroju ali transformatorju električni krog: popraviti navitje generatorja; konci navitja; kotva z navitjem / bifilarno, kletkasto navitje; motorsko, statorsko navitje; primarno na vhodni strani, sekundarno navitje na izhodni strani transformatorja ♪
  6.      návje  -a s (ȃ) 1. mitol. bivališče umrlih: oditi k svojim očetom v navje 2. star. pokopališče: cvetje na navju / Vodnikov grob je na ljubljanskem Navju ♪
  7.      navkljúb  predl. (ȗ) redko, z dajalnikom kljub: navkljub težavam smo zgradili socializem ♪
  8.      navkríž  prisl. (í) star. navzkriž: navkriž zložena drva / moje in tvoje misli so si navkriž ∙ star. navkriž mi hodi, da bi moral čakati povzroča težave ♪
  9.      navláka  -e ž (ȃ) nav. ekspr. nekoristne, odvečne stvari: razna navlaka je ležala povsod; pospraviti navlako; pren. take podrobnosti so le navlaka; prevodna navlaka ♪
  10.      navlàšč  tudi návlašč prisl. (ȁ; ȃ) zastar. nalašč: navlašč mu je knjigo obrnil narobe ♪
  11.      navléči  -vléčem dov., navléci navlécite in navlecíte; navlékel navlékla (ẹ́) 1. z vlečenjem spraviti na kaj: navleči prevleko; pren., ekspr. na obraz je navlekel vljuden smehljaj // ekspr. obleči, obuti: navleči hlače, jopico; v naglici je navlekel nase obleko; navleči si rokavice; sklonil se je, da bi si navlekel škornje / navleči si kapo na ušesa 2. z vlečenjem spraviti kam določeno količino česa: navleči vej / navlekla je vodo iz vodnjaka 3. ekspr. prinesti, pripeljati: v kuhinjo je navlekel goro knjig; pospravi ropotijo, ki si jo navlekel // privesti, pripeljati: v sobo je navlekel kup prijateljev; neznani ljudje so se navlekli v gostilno ● ekspr. pošteno so ga navlekli prevarali, ukanili navléči se 1. ekspr. napiti se (alkoholne pijače): navlekli so se žganja / pog. rad se ga navleče 2. redko navzeti se: les se navleče vlage / navleči se slabih navad navléčen -a -o: na podstrešju je bilo vse križem navlečeno; malomarno navlečena obleka ♪
  12.      navòj  -ôja m (ȍ ó) 1. teh. grebeni spiralne oblike na površini valjastega telesa ali na površini izvrtine: navoj se je izrabil; stružiti, vrezati navoje; cevni navoji; stroj za rezkanje navojev ♦ strojn. desni, dvojni, enojni navoj; metrski navoji pri katerih so mere izražene v milimetrih; notranji ki je na površini izvrtine, zunanji navoj ki je na površini palice, gredi, stebla, vretena; globina, korak, premer navoja 2. glagolnik od navijati: nalomljen ročaj je utrdil s petimi navoji // navitek: navoji bombažne preje / žica v navojih ♪
  13.      navójen  -jna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na navoj: navojni del vijaka / navojni kaliber, rezkalnik ♪
  14.      navojskováti se  -újem se dov. (á ȗ) ekspr. v vojskovanju doseči veliko, preveliko mero: navojskovali so se ♪
  15.      navòr  -ôra m (ȍ ó) fiz. količina, ki meri vzrok za pospeševanje vrtenja ali spremembo oblike telesa, vrtljivega okoli nepremične osi: meriti navor; navor motorja / magnetni navor na tuljavo s tokom, magnet v magnetnem polju; zagonski navor ob pogonu stroja ♪
  16.      navòz  -ôza m (ȍ ó) 1. glagolnik od navoziti: navoz gradbenega materiala 2. grad. umetno narejena, nekoliko nagnjena površina za lažji dostop na nižji ali višji nivo: zapeljati po navozu / navoz za popravilo ladij ♪
  17.      navozíti  -vózim dov. (ȋ ọ́) z vožnjo spraviti kam: navoziti gramoz na cesto; navoziti gnoj na njivo navozíti se zadovoljiti svojo potrebo, željo po vožnji: če je kdo navdušen za vožnjo s kočijo, se bo tu lahko navozil navóžen -a -o: navožen gradbeni material ♪
  18.      navpíčen  -čna -o prid. (ȋ) 1. pravokoten na gladino mirujoče vode: navpičen prerez, rov; navpična črta, os, ravnina, stena; navpična lega, smer / rastline potrebujejo čimbolj navpično svetlobo; ekspr. bila je silna vročina in navpično sonce ♦ aer. letalo za navpični vzlet; fiz. navpični met gibanje, pri katerem leti telo v navpični smeri; meteor. navpični temperaturni gradient sprememba temperature zraka v navpični smeri, navadno na 100 m; navpično gibanje zraka 2. nanašajoč se na enote različne stopnje, vrednosti: navpično povezovanje organizacij navpíčno prislov od navpičen: navpično stati // izraža gibanje ali smer pravokotno na gladino mirujoče vode: navpično se spuščati, štrleti / plamen je švignil navpično; sam.: besedo napišite pod navpično sedem ♪
  19.      navpík  prisl. (ȋ) izraža gibanje ali smer pravokotno na gladino mirujoče vode; navpično: postaviti kol navpik; navpik štrleče skale; sonce stoji skoraj navpik nad nami / ekspr. pasti navpik v prepad / plamen švigne navpik; noži s konicami navpik ∙ nar. zbežati po bregu navpik strmo navzgor ♪
  20.      navprék  prisl. (ẹ̑) knjiž. 1. počez, povprek: steza gre čez sadovnjak navprek; navprek po zidu narisane črte; ekspr. teči kar navprek ∙ knjiž. tu je navprek vzeto sto ljudi tu je približno sto ljudi 2. vsevprek, vsekrižem: govori navprek o vsem mogočem / vsi navprek so se oglašali vprek ♪
  21.      navprék  predl. (ẹ̑) knjiž., redko, z dajalnikom nasproti: na levi strani, njemu navprek, se je pokazala četa ♪
  22.      navráčati  -am nedov. (ā ȃ) knjiž. napeljevati, usmerjati: navračati vodo v strugo / navračati razvoj v pravi tir / navračal je pogovor nanj // usmerjati, obračati: navračati ovce k čredi / pasel je in navračal živino zavračal ♪
  23.      navréči  -vŕžem dov., navŕzi navŕzite in navrzíte; navŕgel navŕgla (ẹ́ ȓ) 1. dati kaj k določeni količini, vsoti: navreči mernik pšenice; k plačilu navrže desetak 2. nav. ekspr. dodatno, mimogrede omeniti: v pogovoru je navrgel nekaj zanimivih misli; navrgel je, da ga nihče ne zadržuje / publ. govornik je navrgel nekaj problemov 3. s prislovnim določilom dati, prinesti denar, dobiček: vstopnina je navrgla toliko, da so bili kriti vsi stroški / celoletne obresti so mu dosti navrgle / ekspr. kupčija mu je navrgla lepe denarce // ekspr. prinesti, povzročiti: ta tradicija je navrgla kraju svetovno slavo / posvetovanje je navrglo vrsto problemov 4. redko naložiti: navreči drva na ogenj ♪
  24.      navŕh  prisl. (ȓ) 1. izraža dodajanje: dal mu je, kolikor je zahteval in še nekaj dinarjev navrh / ekspr. že tako je bil siten, za navrh ga je pa še zob bolel // nar. potem, nato: leto navrh se je vrnil 2. nar. navzgor: postaviti zaboj s spodnjo stranjo navrh / hotel je navrh, da bi se oblekel v gornje prostore ♪
  25.      navŕh  predl. (ȓ) z rodilnikom za izražanje premikanja na zgornjo stran česa: zložiti obleko navrh knjig / v vezniški rabi ni mi ustregel, navrh vsega me je celo ozmerjal ♪

   21.605 21.630 21.655 21.680 21.705 21.730 21.755 21.780 21.805 21.830  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA