Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Al (21.426-21.450)


  1.      naročník  -a m (í) 1. kdor naroča kako blago, storitev: naročniki prejmejo blago takoj po vplačilu; zadovoljiti naročnike; napraviti pogodbo z naročnikom; naročnik gradbenega objekta, (malega) oglasa / radijski, telefonski, televizijski naročniki 2. kdor se vnaprej naroči na kaj: naročniki imajo popust; pridobivati naročnike za časopis / stalni naročniki revije ♪
  2.      naročníški  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na naročnike: naročniške ugodnosti, želje ♦ ptt naročniški vod vod od centrale do telefonskega naročnika; zal. naročniška cena cena za naročnike ♪
  3.      národ  -a stil. -óda m (á, ọ́) 1. skupnost ljudi, navadno na določenem ozemlju, ki so zgodovinsko, jezikovno, kulturno, gospodarsko povezani in imajo skupno zavest: ljudstvo se je izoblikovalo v narod; izkoriščani, neodvisni narodi / češki, slovenski narod; evropski, jugoslovanski narodi / postali smo svoboden narod s svojo državo; vezi manjšine z matičnim narodom; pravica narodov do samoodločbe / Smrt fašizmu — svobodo narodu med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 pozdrav udeležencev narodnoosvobodilnega boja; zaključek uradnih dopisov; Osvobodilna fronta (slovenskega naroda) slovenska narodnoosvobodilna organizacija, ustanovljena 27. aprila 1941 // s prilastkom taka skupnost, za katero je značilna kaka dejavnost: Grki so pomorski narod / ekspr.: narod hlapcev, poštenjakov; narod pesnikov in mislecev // skupnost ljudi, ki jih druži skupen izvor, skupna preteklost, podoben jezik, običaji; ljudstvo: vpadi barbarskih narodov / nomadski, pastirski narodi / preseljevanje narodov v 6. stoletju 2. v nekaterih družbenih ureditvah večinski, zlasti socialno nižji družbeni sloji: narod je trpel lakoto, mogočniki pa so se zabavali; pesmi je nabral med narodom / izrazi so vzeti iz naroda / nizki, preprosti narod 3. ed., nižje pog. ljudje, ljudstvo: poglej, koliko naroda je prišlo / tepla sta se, narod pa se je zabaval gledalci, opazovalci 4. publ. država: odnosi med narodi ● Organizacija združenih narodov organizacija velike večine držav, katere cilj je krepiti sodelovanje med narodi in ohraniti mir na svetu; ekspr. staro Avstrijo so imenovali ječo narodov državo, v kateri so nekateri narodi zatirani; publ. pomlad narodov leto 1848 v stari Avstriji, ko so nenemški narodi zahtevali svoje narodne pravice; publ. vrata narodov naravni prehodi med gorovji, skozi katere so potovala ljudstva, zlasti iz Azije v Evropo; red zaslug za narod z zlato zvezdo visoko jugoslovansko odlikovanje za družbenopolitične in vojaške zasluge ◊ antr. hamitski, semitski narodi; jur. zbor narodov od 1953 do 1974 zbor (zvezne skupščine) za varstvo enakopravnosti narodov Jugoslavije; zgod. Društvo narodov po prvi svetovni vojni ustanovljena organizacija večjega števila držav, katere cilj je bil krepiti sodelovanje med narodi in ohraniti mir na svetu ♪
  4.      národen  -dna -o prid. (á) 1. nanašajoč se na narod: a) njihov narodni obstoj je ogrožen; narodne meje; narodno ozemlje / narodni buditelj, voditelj; narodni izdajalec / slovenska narodna himna, zastava / narodna nesreča, sramota; narodna osvoboditev / svet za narodno obrambo / narodni muzej; narodno in pokrajinsko gledališče / Narodna galerija; Narodna in univerzitetna knjižnica; od 1894 do 1918 Narodna napredna stranka b) narodni boji v 19. stoletju; narodni praznik; voditi narodno politiko; boriti se za narodne pravice / biti vzgojen v narodnem duhu; narodni ponos; narodna zavest c) pouk v narodnem jeziku v materinščini; narodna cerkev cerkvenopravno samostojna cerkev pripadnikov določenega naroda; narodna država država, katere prebivalci so (v veliki večini) pripadniki določenega naroda in imajo vse pravice; narodna jed jed, značilna za kak narod, kako področje; narodna manjšina; narodno vprašanje vprašanje obstoja, svobode, razvoja kakega naroda 2. navadno v povedni rabi narodno zaveden: zlasti nižja inteligenca je bila narodna 3. ljudski: narodni običaji / narodne pesmi, pripovedke; narodno blago / godci in drugi narodni umetniki / narodna noša obleka iz krajev nekdanje ljudske noše, zlasti za okras prireditev; narodne vezenine; narodno-zabavna glasba zabavna glasba, ki posnema ljudsko glasbo / pisal je narodne igre / narodna prosveta ● narodni heroj kdor ima red narodnega heroja; red narodnega heroja visoko jugoslovansko odlikovanje, ki se podeli za izredno junaška dejanja v boju s sovražnikom; narodni park večje, pretežno prvobitno pokrajinsko območje posebne naravne lepote z znamenitostmi, ki imajo izjemen narodni, kulturni pomen; Narodna banka Jugoslavije centralna (emisijska) banka Socialistične federativne republike Jugoslavije; knjiž. njegove pesmi so postale narodna lastnina pozna, ceni jih ves narod; na osvobojenem ozemlju se je formirala narodna oblast oblast narodnoosvobodilnih odborov; narodno vozilo glede na uporabnost, ceno najbolj pogosto vozilo v državi; ljudsko vozilo ◊ ekon. narodni dohodek novo ustvarjena vrednost v družbenopolitični skupnosti v določenem razdobju, izražena v denarju; narodno gospodarstvo gospodarstvo določene države; zgod. narodni davek davek, ki so ga zavedni Slovenci prostovoljno dajali Osvobodilni fronti (slovenskega naroda) med narodnoosvobodilnim bojem; (narodni) radikal pristaš Tavčarjeve in Hribarjeve, narodno odločnejše frakcije v kranjskem deželnem zboru v osemdesetih letih 19. stoletja; Narodni svet najvišji politični organ, ki so ga sestavljali zastopniki slovenskih strank, ustanovljen avgusta 1918; narodna garda v francoski revoluciji ustanovljene oborožene enote pristašev revolucije; iz meščanov sestavljene oborožene enote za ohranitev reda in miru na Slovenskem leta 1848; narodna straža v revoluciji 1848 oborožene enote pristašev revolucije na Slovenskem; ob razpadu Avstro-Ogrske pomožne krajevne enote za ohranitev reda in miru na Slovenskem národno prisl.: narodno mešano ozemlje; narodno mlačen, zaveden človek; sam.: biti navdušen za narodno ♪
  5.      národič  -a m (á) ekspr. manjšalnica od narod: to je narodič z visoko kulturo / mali evropski narodiči ♪
  6.      naródniški  tudi národniški -a -o prid. (ọ̑; á) nanašajoč se na narodnike ali narodništvo: narodniško gibanje / narodniški socializem / narodniški pisatelj ♪
  7.      narodnjákarstvo  -a s (ȃ) slabš. mišljenje, ravnanje, s katerim se (zelo) kaže navidezna, pretirana narodna pripadnost, zavednost: napadal, smešil je njihovo narodnjakarstvo ♪
  8.      narodnjáški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na narodnjake ali narodnjaštvo: narodnjaške fraze / narodnjaški list ♪
  9.      narodnjáštvo  -a s (ȃ) 1. star. mišljenje, ravnanje, s katerim se (zelo) kaže narodna pripadnost, zavednost: ostal je zvest svojemu narodnjaštvu; lažno rodoljubje in plitvo narodnjaštvo 2. knjiž., redko narodništvo ♪
  10.      národnoosvobodílen  -lna -o prid. (á-ȋ) nanašajoč se na narodno osvoboditev: narodnoosvobodilna gibanja v Afriki // nanašajoč se na osvoboditev jugoslovanskih narodov med drugo svetovno vojno: krepitev narodnoosvobodilnega gibanja po italijanski kapitulaciji / narodnoosvobodilni boj; narodnoosvobodilni odbor osnovni organ oblasti narodnoosvobodilnega gibanja jugoslovanskih narodov; Slovenski narodnoosvobodilni svet [SNOS] najvišje predstavniško telo slovenskega narodnoosvobodilnega gibanja; Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Slovenije ♪
  11.      národnost  -i ž (á) 1. pripadnost določenemu narodu: sramovati se, zavedati se svoje narodnosti / biti slovenske, srbske narodnosti / ekspr. utrjevati narodnost narodno zavest // knjiž. značilnosti kulture, zavesti določenega naroda, ljudstva: narodnost v arhitekturi 2. polit. narodna manjšina: pripadniki italijanske, madžarske narodnosti v Sloveniji; narodi in narodnosti 3. etnična skupnost sploh: pripadniki drugih narodnosti; ekspr. mešanica narodnosti / buržoazija vladajoče narodnosti vladajočega naroda ♪
  12.      narodopísje  -a s (ȋ) veda o materialni, družbeni in duhovni kulturi posameznih ljudstev, narodov: razvoj narodopisja / Inštitut za slovensko narodopisje ♪
  13.      národov  -a -o prid. (á) nanašajoč se na narod: narodov blagor; narodova prihodnost; narodova volja / narodov voditelj narodni / ta pisatelj dobro pozna narodovo življenje življenje socialno nižjih družbenih slojev ♪
  14.      narogovíliti se  -im se dov. (í ȋ) ekspr. zadovoljiti svojo potrebo, željo po rogoviljenju: nakričali so se in narogovilili ♪
  15.      nárok  -a m (á) jur. sodelovanje strank s sodiščem, razpisano v postopku za določen čas in kraj: odložiti, opraviti narok; vabiti stranke na narok; narok za glavno razpravo bo v sredo / dražbeni, poravnalni narok ♪
  16.      narókvica  -e ž (ọ̑) arheol. zapestnici podoben okrasni predmet, ki se nosi na lakti ali nadlakti: v grobu so našli prstane, ogrlice in narokvice ♪
  17.      narópati  -am dov. (ọ̑) z ropanjem priti do česa: te dragocenosti so naropali po gradovih; veliko so naropali / ekspr. blagajnik je naropal petdeset tisoč dinarjev pridobil z goljufijo, poneverbo ♪
  18.      nárteks  -a m (ȃ) arhit. pokrito preddverje pri bizantinskih, starokrščanskih ali drugih cerkvah ♪
  19.      nárten  -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na nart: nartne kosti / nartni del čevlja; nartni jermen pri sandalih ♪
  20.      nártnik  -a m (ȃ) nav. mn., zool. majhne, na Malajskih in Filipinskih otokih živeče polopice z zelo velikimi očmi in zelo podaljšanimi nartnimi kostmi, Tarsioidae: loriji, lemurji, makiji in nartniki ♪
  21.      nasàd  -áda m (ȁ á) 1. zemljišče, na katerem rastejo rastline v določeni razvrstitvi: iti skozi nasad / hmeljev, oljčni nasad; nasad bombaža, krompirja, vinske trte; riževa polja in tobačni nasadi / intenzivni, poskusni nasadi; javni nasad park; plantažni, terasasti nasad // rastline, ki rastejo v taki razvrstitvi: pobočje je pokrival bukov nasad; neznanci so poškodovali nasade v parku / obnavljati, redčiti nasad / cesta z nasadi 2. agr. jajca, ki se istočasno valijo: pokazal mu je, kje je nasad / kupiti jajca za nasad / nasad jajc 3. etn. snopi, položeni v dveh vzporednih vrstah, ki se istočasno mlatijo: na podu so napravili nasad; mlatijo že osmi nasad / zlagati snope v nasad / nasad snopja ◊ agr. mešani nasad v katerem raste več vrst rastlin, rastlinskih sort; biol. nasad bakterij kultura ♪
  22.      nasadíti  -ím dov., nasádil (ȋ í) 1. spraviti, pritrditi orodje na ročaj: nasaditi cepin, sekiro, vile / vojaki so nasadili bajonete na puške // namestiti vrata, okno na tečaje: nasaditi oknico, vrata / nasaditi kolo 2. postaviti sadike v zemljo, kjer bodo rastle: nasaditi drevesa; letos so nasadili precej krompirja / nasaditi vrt z okrasnim grmičevjem; pren., ekspr. v poročilo je nasadil samih rožic 3. ekspr. nabosti, natakniti: vzel je vilice in nasadil pečenko; nasaditi na konico noža; poskušal je nasaditi ribo z ostmi; nasadil se je na koničasto rogovilo / podivjani bik se je zaletel proti njemu in ga nasadil na roge // dati, namestiti: nasaditi čepico na kljuko; nasadil si je klobuk na glavo in odšel / kipu so odbili glavo in mu nasadili drugo 4. agr. dati valiti: nasadili so dvajset jajc / nasaditi kokoš ● ekspr. žena mu je nasadila roge imela je spolni odnos, spolne odnose z drugimi moškimi nasajèn -êna -o 1. deležnik od nasaditi: z drevjem nasajen vrt; krompir je že nasajen; sekira, nasajena na dolgo toporišče; majavo nasajena pila; pokrivalo je imela po strani nasajeno / na kratke noge nasajeno telo; oblaki so bili kakor nasajeni na vrhove visokih smrek 2. pog., ekspr. nerazpoložen, razdražljiv: biti nasajen; ni vedela, zaradi česa je nasajen ● ekspr. glavo ima na pravem mestu nasajeno zna pametno, premišljeno ravnati; ekspr. danes je nekam kratko nasajen slabe volje, odrezav ♪
  23.      nasájati  -am nedov. (á) 1. spravljati, pritrjevati orodje na ročaj: nasajati sekiro, vile // nameščati vrata, okno na tečaje: nasajati vrata / pomagal mu je dvigniti voz in nasajati kolo 2. postavljati sadike v zemljo, kjer bodo rastle: nasajati sadno drevje, vinsko trto / nasajali so nove vinograde 3. ekspr. nabadati, natikati: nasajati meso na vilice // dajati, nameščati: mati je nasajala otroku kapo na glavo ● ekspr. žena mu je nasajala roge imela je spolne odnose z drugimi moškimi 4. agr. dajati valiti: nasajati jajca kokošim / nasajati kokoš na gnezdo 5. etn. zlagati snope v nasad: snope so nasajali po vsem podu ♪
  24.      nasánjati  -am dov. (á) ustvariti, izoblikovati v sanjah, sanjarijah: ženska, ki jo je nasanjala njegova ljubezen; nasanjati si različne podobe nasánjati se zadovoljiti svojo potrebo, željo po sanjanju, sanjarjenju: tam se je lahko o tem nasanjal; pren., ekspr. srce se še ni nasanjalo ♪
  25.      nasánkati  -am dov. (ȃ) pog., ekspr. 1. postati deležen česa neprijetnega, neugodnega: nasankali smo; nisi zadnji, ki je nasankal zaradi tega 2. prevarati, ukaniti: pošteno si me nasankal; nasankali so se, ker so mu verjeli nasánkati se zadovoljiti svojo potrebo, željo po sankanju: letos smo se nasankali in nasmučali ♪

   21.301 21.326 21.351 21.376 21.401 21.426 21.451 21.476 21.501 21.526  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA