Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Al (20.905-20.929)



  1.      nàdprodúkcija  -e ž (-ú) ekon. proizvodnja, ki presega kupno moč trga: nadprodukcija je povzročila veliko gospodarsko krizo; nadprodukcija gumija, premoga; pren., ekspr. nadprodukcija prebivalstva
  2.      nàdproizvódnja  -e ž (-ọ̑) publ. nadprodukcija, hiperprodukcija: zaradi nadproizvodnje je nastala svetovna kriza
  3.      nadrájsati  -am dov. () pog., ekspr. postati deležen česa neprijetnega, neugodnega: spet bodo nadrajsali
  4.      nadrásel  -sla -o tudi nadrástel -tla -o [ǝ] prid. (á) bot., v zvezi nadrasla plodnica plodnica, ki leži nad drugimi cvetnimi deli ali prosto v vrčastem cvetišču
  5.      nàdrazrédnost  -i ž (-ẹ̑) lastnost, značilnost nadrazrednega: kritizirali so namišljeno nadrazrednost inteligence
  6.      nadrdráti  -ám dov.) slabš. reči, povedati: še marsikaj ti bo nadrdrala o meni nadrdráti se ekspr. naučiti se mehanično, brez razumevanja: odgovarjal je hitro in natančno, kakor se je doma nadrdral
  7.      nadréden  -dna -o prid. (ẹ̄) knjiž. nadrejen, vodilen: pri tem skladatelju je harmonija nadredni element ♦ lingv. nadredni stavek glavni ali odvisni stavek podredja, od katerega je odvisen drug stavek
  8.      nadrédnost  -i ž (ẹ̄) knjiž. nadrejenost, vodilnost: nadrednost njegovega položaja ga je odvračala od tega sklepa ♦ lingv. nadrednost glavnega stavka
  9.      nadrejênost  -i ž (é) lastnost, stanje nadrejenega človeka: tovariševa nadrejenost mu je jemala voljo do dela / težko je prenašal njeno nadrejenost v službi
  10.      nàdresníčen  -čna -o prid. (-) knjiž. ki presega področje resničnega: nadresnični svet / pesnik je skušal naravi iztrgati njeno nadresnično bistvo; sam.: ekspr. slikovitost pokrajine ima v sebi nekaj svojskega, nadresničnega
  11.      nadrevíti  -ím dov., nadrêvi in nadrévi; nadrévil ( í) star. napoditi, nagnati: vsakega smo nadrevili, ki se je približal hiši / hlapca je kar kmalu nadrevil
  12.      nadróben  -bna -o prid., nadróbnejši (ọ̑) ki zajema, upošteva vse podrobnosti; podroben: nadroben načrt, opis; nadrobna analiza, ocena / zastavljati nadrobna vprašanja ● knjiž. nadrobna trgovina trgovina, ki preprodaja blago neposredno potrošnikom v manjših količinah; trgovina na drobno nadróbno prisl.: nadrobno naštevati, opisovati, poročati
  13.      nadróbnost  -i ž (ọ̑) kar za označitev česa ni bistveno, pomembno; podrobnost: povedal je nekaj nadrobnosti o poteku dela; prezrl ni niti najmanjše nadrobnosti; spuščati se v nadrobnosti; dogodek je opisal z vsemi nadrobnostmi / ekspr. stvar pozna v nadrobnosti zelo dobro, popolnoma
  14.      nadŕsati  -am dov. () pog., ekspr. postati deležen česa neprijetnega, neugodnega: hudo je nadrsal nadŕsati se ekspr. zadovoljiti svojo potrebo, željo po drsanju: otroci so se nadrsali in nasankali
  15.      nàdstávba  -e ž (-) knjiž. nematerialne, duhovne sestavine česa, ki temeljijo na materialnih: proučevati ekonomsko podlago in njeno nadstavbo / duhovna, ideološka, kulturna, politična nadstavba družbe; idejna nadstavba umetniškega dela ♦ soc. družbena nadstavba organizacijske in duhovne sestavine družbe, ki temeljijo na družbeni biti
  16.      nàdstránkarski  -a -o prid. (-) ki obstaja, deluje neodvisno od političnih strank: nadstrankarski list; nadstrankarsko društvo, gibanje / zagovarjal je nadstrankarsko stališče
  17.      nadstréšek  -ška m (ẹ̑) streha nad kakim delom stavbe ali pred njim, navadno manjša: postaviti, zgraditi nadstrešek; stati pod nadstreškom; lesen, železen nadstrešek / balkonski, vhodni nadstrešek // redko streha nad čim sploh: krmišče je pokrito z nadstreškom; nadstrešek nad kipom
  18.      nàdsvéten  -tna -o prid. (-ẹ̑) knjiž., v nekaterih idealističnih filozofijah ki je, obstaja nad svetom, nad zemeljsko stvarnostjo: nadsvetna resničnost / nadsvetni etični cilji
  19.      nàdsvetlôba  -e ž (-ó) arhit. 1. odprtina nad vrati, navadno zastekljena: hodnik je osvetljen skozi nadsvetlobo; vrata z nadsvetlobo // odprtina v strehi, navadno zastekljena, skozi katero prihaja svetloba: nadsvetlobe v hali; cerkvena ladja z nadsvetlobo po vsej dolžini 2. zgornji del okna, ki se odpira posebej na vodoravni osi: odpreti nadsvetlobo; zračiti sobo skozi nadsvetlobo
  20.      nàdsvetóven  -vna -o prid. (-ọ̄) knjiž. 1. v nekaterih idealističnih filozofijah ki je, obstaja nad svetom, nad zemeljsko stvarnostjo: verujejo v eno samo nadsvetovno, nadnaravno silo / priznavati obstoj nadsvetovnega bitja 2. ki presega določen čas in prostor v svetu: nadsvetovni dogodek / to je usmerjeno nekam v nadsvetovno dimenzijo
  21.      nàdškòf  -ófa tudi -ôfa m, im. mn. nàdškófi tudi nàdškôfi in nàdškófje tudi nàdškôfje (- -ọ́, -ó) predstojnik nadškofije: postal je nadškof; pariški nadškof
  22.      nàdškofíja  -e ž (-i) naslov za pomembnejšo škofijo: ljubljanska škofija je postala nadškofija
  23.      nàdštevílen  -lna -o prid. (-) ki presega določeno, običajno število: odseljevanje nadštevilnega prebivalstva ♦ lit. nadštevilni zlog zlog, ki je v nekaterih verzih dodan osnovni metrični shemi
  24.      nadvládanje  -a s (ā) glagolnik od nadvladati: nadvladanje države nad sosednjo državo / kljub prizadevanju ni prišlo do nadvladanja njegovega stališča prevlade
  25.      nadvládati  -am dov. (ā) doseči vodilen, gospodujoč položaj: mesto je nadvladalo nad sosednjimi mesti / nobena misel v razpravi ni nadvladala prevladala / knjiž. s težavo je nadvladal jezo obvladal, premagal

   20.780 20.805 20.830 20.855 20.880 20.905 20.930 20.955 20.980 21.005  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA