Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Al (19.826-19.850)


  1.      metúljnica  -e ž (ȗ) 1. nav. mn., bot. rastline z metuljastimi cveti in s stroki, Fabaceae: metuljnice bogatijo zemljo z dušikom; gojiti, sejati metuljnice; detelja, fižol in druge metuljnice 2. vreči podobna priprava z ročajem za lovljenje metuljev: celo popoldne je z metuljnico tekal za metulji / izprazniti metuljnico ♪
  2.      mevljáti  -ám nedov. (á ȃ) 1. premikati ustnice: otrok je nemirno mevljal / mevljal je z ustnicami, spregovoriti pa ni mogel 2. ekspr. mrmrati, momljati: mevljal je nekaj o okrutnih moških ♪
  3.      mévžast  -a -o prid. (ẹ̑) slabš. neodločen, bojazljiv: z odločnim nastopom je prisilil mevžastega uradnika, da je podpisal dovoljenje; rešili se bomo, samo mevžast ne bodi / kot psovka kaj se pa obotavljaš, mevža mevžasta / mevžasta filozofija; skrito, mevžasto upanje mévžasto prisl.: ne vedi se tako mevžasto ♪
  4.      mévžica  -e ž (ẹ̑) manjšalnica od mevža: to mevžico bova že obvladala ♪
  5.      mezát  in mezàt -áta m (ȃ; ȁ á) nar. manjša soba v večji kmečki hiši ali gostilni, namenjena za pomembnejše, imenitnejše goste: Franc je sklenil, da zgradi veliko enonadstropno hišo z dvema sobama za shrambe, kuhinjo in mezatom v pritličju in s petimi kamrami v prvem nadstropju (S. Vuk) ♪
  6.      mèzda  -e in mezdà -è in mézda -e in mêzda -e [prvi obliki mǝz] ž (ǝ̄; ȁ ȅ; ẹ̄; é) 1. v kapitalistični ekonomiki plačilo za delo, navadno fizično, ki ga opravi najemni delavec za delodajalca: mezde se dvigajo, padajo; dnevna, tedenska mezda; boj za zvišanje mezd / akordna mezda ♦ ekon. mezda plačilo za delavčevo delovno silo, prodano lastniku proizvajalnih sredstev; časovna mezda ki se obračunava po trajanju dela; minimalna mezda najnižja dopustna 2. publ. plača, osebni dohodek: mezde so v tej državi še dokaj nizke; zamrznitev mezd in cen ♪
  7.      mèzden  in mézden in mêzden -dna -o [prva oblika mǝz] prid. (ǝ̄; ẹ̄; ē) nanašajoč se na mezdo: mezdno delo / mezdni sistem; mezdno razmerje med delavci in delodajalci ◊ adm. mezdni knjigovodja knjigovodja, ki obračunava, knjiži in izplačuje osebne dohodke; ekon. mezdno gibanje gibanje delavstva za dvig mezd ♪
  8.      mèzdnik  in mezdník in mézdnik in mêzdnik -a [prvi obliki mǝz] m (ǝ̄; í; ẹ̄; ē) ekspr. mezdni delavec: naraščajoče nezadovoljstvo mezdnikov / slabš. pisec mezdnik napiše vse, kar hočete // v nekaterih deželah najemniški vojak: v bojih so sodelovali dobro plačani mezdniki ♪
  9.      mezèg  -zgà tudi mèzeg -zga [mǝz] m (ǝ̏ ȁ; ǝ̀) domača žival, neposredna potomka žrebca in oslice: jezditi na mezgu; sopihal je kakor otovorjen mezeg ♪
  10.      mezéti  -ím [mǝz in mez] nedov., tudi mezì (ẹ́ í) s prislovnim določilom zelo počasi in v majhnih količinah teči: iz lesa mezi smola; sokrvica mezi iz rane; po stenah kleti je mezela voda / ekspr. po licih so ji mezele debele solze; brezoseb. povsod je mezelo, curljalo in žuborelo; pren. svetloba je skrivaj mezela skozi veje; dnevi počasi mezijo mezèč -éča -e: mezeča smola; mezeče blato ♪
  11.      mézga  -e ž (ẹ̄) 1. kuhano, zgoščeno sadje ali zelenjava s sladkorjem, začimbami: kuhati mezgo / jedi dodati paradižnikovo mezgo // marmelada: namazati kruh z mezgo; jabolčna, marelična mezga 2. biol. belkasta, krvni plazmi podobna tekočina v organizmu človeka in nekaterih višje razvitih živali: endokrine žleze oddajajo hormone tudi v mezgo; kri in mezga 3. agr., gozd. tekočina, ki se pojavi pod lubjem v času rasti; muzga: brezova mezga / drevo je v mezgi ♪
  12.      mezgáti  -ám nedov. (á ȃ) ekspr. 1. mendrati, teptati, na mestu stopicati: mezgati na mestu; ne mezgaj po travi / mezgati sneg // hoditi sploh: po brozgi me ni volja mezgati; kaj le mezga tam okoli 2. omahovati, pomišljati se: za trenutek je mezgal in se ni mogel odločiti ♪
  13.      mezgíca  tudi mèzgica -e [mǝz] ž (í; ǝ̀) manjšalnica od mezga, žival: mlada živahna mezgica; ekspr. z orožjem natovorjena mezgica ♪
  14.      mezínček  -čka m (ȋ) manjšalnica od mezinec: boli ga mezinček ♪
  15.      mezínec  -nca m (ȋ) skrajni, najtanjši prst na roki ali nogi: mezinec ga boli; noht na mezincu ∙ pog., ekspr. dokler bo moj mezinec gibal, se to ne bo zgodilo dokler bom imel le malo moči; ekspr. žena ovija moža okoli mezinca mož stori vse, kar žena želi, hoče; ekspr. imeti kaj v mezincu dobro znati, poznati kaj; ekspr. ima več v mezincu kot ti v glavi neprimerno več ve kot ti; ekspr. niti z mezincem ni mignil za to čisto nič ni naredil, prispeval za to; ekspr. cele tedne preleži doma, ne da bi z mezincem mignil ne dela čisto nič; ekspr. če mu samo z mezincem pomignejo, bo takoj na njihovi strani že ob najmanjši ponudeni priložnosti ♪
  16.      mezo...  ali mézo... predpona v sestavljenkah (ẹ̑) za izražanje položaja med dvema drugima stvarema iste vrste: mezoderm; mezozoik ♪
  17.      mezolítik  -a m (í) arheol. predzgodovinska doba med paleolitikom in neolitikom, srednja kamena doba ♪
  18.      mezopotámski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Mezopotamce ali Mezopotamijo: mezopotamska kultura ♪
  19.      mezozóik  -a m (ọ́) geol. vek v geološki zgodovini zemlje, ki sledi paleozoiku, srednji zemeljski vek: v mezozoiku so se pojavili dinozavri ♪
  20.      mezozójski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na mezozoik: mezozojske kamnine; mezozojsko živalstvo / mezozojski vek ♪
  21.      mézzofórte  [medzo- in mezo-] prisl. (ẹ̑-ọ̑) muz., označba za jakost izvajanja srednje glasno: igrati mezzoforte; sam.: vse forte, mezzoforte in piane je odlično izvajal ♪
  22.      mézzosoprán  -a [medzo- in mezo-] m (ẹ̑-ȃ) muz. ženski glas med sopranom in altom: peti mezzosopran; pesmi za mezzosopran in klavir ♪
  23.      mézzosopranístka  -e [medzo- in mezo-] ž (ẹ̑-ȋ) muz. ženska, ki poje mezzosopran: angažirali so izvrstno mezzosopranistko ♪
  24.      mežáti  -ím [mǝž in mež] nedov., tudi mežì; tudi mežàl (á í) mižati: vztrajno je mežal, da bi zaspal; mežati na obe očesi / eden od udeležencev igre mora mežati ∙ ekspr., redko zvezde so mežale v bližnjem tolmunu so se medlo, nejasno svetile mežé: ležal je in meže premišljeval o vsem, kar se je zgodilo mežèč -éča -e: obrazi z mežečimi očmi in stisnjenimi ustnicami ♪
  25.      mežàv  -áva -o [mǝž in mež] prid. (ȁ á) 1. ki gleda z napol zaprtimi očmi: mežav človek 2. knjiž. oblačen, mračen: mežav dan; vreme je bilo mežavo; pren. prevzelo ga je mežavo čustvo // medel, nejasen, neizrazit: mežava svetloba / na vogalu je brlela mežava svetilka / vzhajalo je mežavo sonce mežávo prisl.: mežavo gledati; mesec je mežavo posvetil skozi gosto meglo / v povedni rabi zunaj je bilo mežavo in dež je rosil ♪

   19.701 19.726 19.751 19.776 19.801 19.826 19.851 19.876 19.901 19.926  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA