Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Al (19.555-19.579)


  1.      mèdósen  -sna -o prid. (ȅ-ọ̑) teh., v zvezi medosna razdalja razdalja med osema v vzdolžni smeri vozila ♪
  2.      medósje  -a s (ọ̑) teh. razdalja med osema v vzdolžni smeri vozila: novi model avtomobila ima daljše medosje ♪
  3.      mèdprôstor  -óra m (ȅ-ó ȅ-ọ́) vmesni prostor: medprostor so izkoristili za police ♦ agr. nasadi z velikimi medprostori nezasajenimi površinami // grad. prostor med sestavnima deloma gradbenega elementa: medprostor je zapolnjen z izolirnim materialom ♪
  4.      medréčje  -a s (ẹ̑) geogr. svet med dvema ali več rekami: naselili so medrečje Evfrata in Tigrisa ♪
  5.      médrje  -a s (ẹ̑) nar. severozahodno ograjen prostor v planinah, v katerega se zapira živina ob molži in ponoči: pastirji so prignali ovce in koze v medrje ♪
  6.      medsebójen  -jna -o prid. (ọ̄) 1. ki je, obstaja med posamezniki: so v dobrih medsebojnih odnosih; medsebojni stiki, vplivi; medsebojna odvisnost, pomoč; medsebojna nasprotja // ki je, poteka med posamezniki: medsebojno dopisovanje; medsebojno vplivanje / med državami kljub dogovarjanju ni prišlo do medsebojne trgovine / neprav. medsebojno sodelovanje sodelovanje 2. ki je, se pojavlja v odnosu do druge osebe ali stvari: hodili so v velikih medsebojnih presledkih; majhne medsebojne razdalje / medsebojna lega ◊ bot. medsebojna oprašitev oprašitev cveta, navadno s pelodom drugega cveta rastline iste vrste; elektr. medsebojna indukcija indukcija, pri kateri sprememba električnega toka v tuljavi inducira napetost v drugi, bližnji tuljavi medsebójno prisl.: medsebojno si pomagati, sodelovati; medsebojno primerjati ♪
  7.      medsebójnost  -i ž (ọ̄) knjiž. medsebojni odnosi, medsebojna odvisnost: človeška, socialna medsebojnost; medsebojnost pojmov / pravilno pojmovanje medsebojnosti ♪
  8.      mèdspôlen  -lna -o prid. (ȅ-ȏ) 1. ki je, obstaja med spoloma: medspolni odnosi; medspolne razlike 2. biol. ki ima (bolj ali manj) razvite organe in druge znake obeh spolov: medspolno bitje ♪
  9.      medtém  in medtèm prisl. (ẹ̑; ȅ) izraža, da se dejanje v enem stavku dogaja, zgodi v istem času kakor dejanje v drugem stavku: malo posedi, jaz pa bom medtem skuhala kavo; dolgo te ni bilo, medtem se je marsikaj spremenilo medtém ko in medtèm ko vez., v časovnih odvisnih stavkih za izražanje, da se dejanje v odvisnem stavku dogaja ob istem času kakor dejanje v nadrednem stavku: medtem ko ga oblači, mu daje zadnje nasvete // za poudarjanje nasprotja, različnosti med dejanjem nadrednega in odvisnega stavka: oni dobijo bel kruh, medtem ko mi samo črnega / publ.: medtem ko je lani razstavljalo devet držav, jih bo letos trideset; avstrijski nacionalizem je pomagal nemštvu, medtem ko je slovanske narode zatiral slovanske narode pa zatiral ♪
  10.      medúza  -e ž (ū) zool. ožigalkar z zdrizastim telesom, ki lebdi v morju: meduze in polipi ♪
  11.      medúzen  -zna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na meduze: meduzna jajčeca / meduzna generacija spolni rod ožigalkarjev ♪
  12.      mêdved  -éda m (é ẹ́) 1. zver z gostim kožuhom in močnimi kratkimi nogami: medved brunda, lomasti, ekspr. hlača po gozdu; medved se je postavil na zadnje noge; ujeti medveda; medved v brlogu; lov na medvede; močen kakor medved; hodi kot medved / medved pleše; voditi medveda po svetu 2. igrača, ki predstavlja medveda: kamor gre, nese s seboj svojega medveda 3. ekspr. močen, okoren, navadno dobrodušen človek: zanimiv par sta, ona drobižek, on pa tak medved / ne bodi no tak medved ● ne prodajaj kože, dokler je medved še v brlogu ne razpolagaj s stvarjo, ki je še nimaš; pog. tristo (kosmatih) medvedov, kako si trmast izraža podkrepitev trditve; pog. tolkel sem kot tristo medvedov zelo, močno ◊ astr. Mali medved ozvezdje severne nebesne polute, katerega najsvetlejša zvezda je Severnica; Veliki medved ozvezdje severne nebesne polute, katerega sedem najsvetlejših zvezd ima obliko voza; film. zlati medved priznanje za najboljši film zahodnoberlinskega festivala; pal. jamski medved izumrli medved iz mlajše ledene dobe; zool. beli ali severni medved ki ima med prsti plavalno kožico in živi okrog Severnega Ledenega morja, Thalarctos maritimus; morski medved sesalec z gostim kožuhom in nogami, ki so spremenjene v plavuti, Arctocephalus; rjavi medved ki se hrani pretežno z rastlinsko hrano in ima rjav kožuh, Ursus arctos; sivi medved grizli ♪
  13.      medvédek  -dka m (ẹ̑) 1. manjšalnica od medved: razposajen medvedek; medvedka in medvedki / otr. v živalski vrt greva gledat medvedke medvede 2. igrača, ki predstavlja medveda: za rojstni dan je otrok dobil medvedka; igrati se z medvedkom 3. nav. mn. najmlajši član taborniške organizacije: na taborjenje je odšlo precej medvedkov in čebelic ◊ zool. medvedek vrečar medvedu podoben rastlinojedi avstralski sesalec, Phascolarctus cinereus ♪
  14.      medvédič  -a tudi medvedìč -íča m (ẹ̑; ȉ í) medvedek: medvedič je zadovoljno brundal; medvedka in medvediči ♪
  15.      medvédji  -a -e prid. (ẹ̑) nanašajoč se na medvede: medvedji kožuh; medvedja šapa; medvedje brundanje / medvedji brlog / njegovi medvedji koraki; imel je medvedjo moč; fantovo medvedje obnašanje okorno, nerodno ● ekspr. napraviti komu medvedjo uslugo napraviti komu kaj, kar mu bolj škoduje, kot koristi; poljud. medvedji parkeljci ali medvedje tačke užitna, grmičasto razrasla goba z mesnatim betom, strok. rumena griva medvédje prisl.: medvedje je zagodrnjal; prav po medvedje se je prestopal; medvedje močen ♪
  16.      medvédjica  -e ž (ẹ̑) zool. morski sesalec, ki živi v Sredozemskem in Jadranskem morju, Monachus albiventer ♪
  17.      medvédov  -a -o prid. (ẹ́) 1. nanašajoč se na medvede: medvedov brlog; biti oblečen v medvedovo kožo 2. nar., v zvezi medvedovo latje visoka trajnica vlažnih gozdov z belkastimi cveti v sestavljenih grozdih; kresničevje: trgati medvedovo latje 3. nar., v zvezi medvedova hruška plod gloga: nabirati medvedove hruške ● poljud. medvedovi parkeljci ali medvedove tačke užitna, grmičasto razrasla goba z mesnatim betom, strok. rumena griva; piti na medvedovo kožo, čeprav je medved še v gozdu proslavljati uspeh, čeprav ta še ni dosežen ♪
  18.      medvéjka  -e ž (ẹ̑) bot. grm z navadno nazobčanimi listi in drobnimi belimi ali rožnatimi cveti v češuljah, Spiraea: cvetoča medvejka ♪
  19.      medvódje  -a s (ọ̑) geogr. svet med dvema ali več rekami, potoki: vasi na medvodju ♪
  20.      medvôjen  -jna -o prid. (ō) nanašajoč se na čas med vojno: v novelah je obravnavana snov iz predvojne in medvojne dobe; pomanjkanje v medvojnih letih / medvojne naloge; medvojno in povojno družbeno dogajanje // nanašajoč se na čas med prvo in drugo svetovno vojno: raziskovati medvojno literarno ustvarjanje ♪
  21.      mèdvŕsten  -tna -o prid. (ȅ-ȓ) ki je, obstaja med vrstami: medvrstni posevki / medvrstna razdalja ♪
  22.      mèdzóben  -bna -o prid. (ȅ-ọ̄) ki je, obstaja med zobmi: medzobni prostor ♦ lingv. medzobni soglasnik soglasnik, ki se tvori s konico jezika ob sekalcih ♪
  23.      megafón  -a m (ọ̑) 1. teh. lijasta priprava za usmerjanje glasu v določeno smer in navadno tudi za ojačevanje, govorilo: nastaviti k ustom megafon 2. redko zvočnik, ojačevalec: iz megafonov se slišijo koračnice; pren., ekspr. umetnik ni megafon oblasti, ampak vest družbe ♪
  24.      mégahêrtz  tudi mégahêrc -a [-erc] m (ẹ̑-ȇ) fiz. enota za merjenje frekvence, 1,000.000 hertzov: valovna dolžina 20,006 megahertzov ♪
  25.      megatêrij  -a m (é) pal. v pleistocenu izumrli južnoameriški sesalec slonove velikosti, orjaški lenivec ♪

   19.430 19.455 19.480 19.505 19.530 19.555 19.580 19.605 19.630 19.655  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA