Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Al (19.305-19.329)



  1.      maoístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na maoiste ali maoizem: izdajati maoistični časopis / maoistične teorije
  2.      maoízem  -zma m () marksizem-leninizem, kot ga je razvil in konkretiziral Mao Ce Tung v razmerah kitajske socialistične revolucije: pristaši maoizma
  3.      mápa  -e ž () 1. platnice, navadno v obliki upognjenega kartona, za shranjevanje nepovezanih listov, spisov, načrtov: odpreti, zapreti mapo; vzeti načrt iz mape; dati, vložiti spis v mapo / delovna mapa / mapa risb 2. jur., v zvezi zemljiškoknjižna mapa katastrski načrt kot del zemljiške knjige: vrisati spremembo v zemljiškoknjižno mapo / zemljiškoknjižna mapa bo pokazala, kdo ima v sporu prav ◊ adm. personalna mapa v kateri ima vsak zaposleni v delovni organizaciji vse dokumente o svojem delovnem razmerju; geod. katastrska mapa načrt zemljišč na določenem območju z mejami, znaki za kulture in številkami parcel; katastrski načrt
  4.      mápen  -pna -o prid. () nanašajoč se na mapo: urejena mapna zbirka / mapna meja ◊ geod. mapni arhiv arhiv katastrskih načrtov in drugih elaboratov, ki se nanašajo na zemljišča; mapna kopija preris mejnih črt kake parcele ali skupine parcel s pripadajočimi številkami iz katastrskega načrta; kopija katastrskega načrta
  5.      mapêr  -ja m () geod., nekdaj kdor na terenu izdeluje katastrski načrt ali topografsko karto: vojaški maper
  6.      mapírati  -am nedov. in dov. () 1. knjiž. spravljati liste, spise, načrte v mapo v določenem redu: mapirati časopisne izrezke 2. geod., nekdaj na terenu izdelovati katastrski načrt ali topografsko karto: mapirati reko mapíran -a -o: vsi podatki so mapirani
  7.      már  -a m () 1. v povedno-prislovni rabi izraža skrb, ukvarjanje s čim: pohajkuje, otroci pa ji niso mar; služba mu je malo mar; star.: našim prednikom pomorstvo ni bilo na mar; naše ponudbe ni jemal v mar; okrožnice nima nihče za mar; nižje pog., ekspr. kmetija mu je figo mar // ekspr., s smiselnim osebkom v dajalniku izraža popolno nezanimanje, neprizadetost: mar mi je, naj reče, kar hoče; ni mu mar, kaj ljudje mislijo ∙ ekspr. da bi koga vprašal za svet, mu še na mar ne pride izraža močno zanikanje 2. zastar. skrbnost, vnema: delo je opravil z njemu lastnim marom
  8.      màr  in már prisl. (; ) 1. izraža željo po nasprotnem; rajši: kaj hodiš na tekme, mar bi se doma učil / mar bi bil tam ostal, saj vidiš, da te tu ne marajo 2. zastar., z vprašalnim zaimkom izraža ugibanje; neki: vprašal je, kdo je mar ta človek
  9.      mar  prisl., nav. ekspr. 1. uvaja vprašanje; ali: mar tega res ne veste? mar nas boš zapustil? 2. v retoričnem vprašanju poudarja nasprotno trditev: si mar moj varuh, da bi ti morala vse povedati? / ali sem mar jaz kriv?
  10.      marakúja  -e ž () tropska rastlina ali njen hruškasti rumenkasto zeleni sad: bonboni z okusom marakuje
  11.      márati  -am nedov. () navadno z nikalnico 1. izraža voljo, željo osebka a) z nedoločnikom da sam uresniči dejanje; hoteti: ne bi maral biti gospodar v tej hiši; danes ne mara jesti; nasledniki jih niso marali posnemati / ni maral veliko govoriti o tem / »ali ga hočeš videti?« »Ne, ne maram« b) z odvisnim stavkom da kdo drug uresniči dejanje: ne maram, da odideš tako zgodaj; oče ni maral, da bi šel sin študirat / ni maral, da se veliko govori o tem / ne maram ga v svoji hiši; ni ga marala za sodelavca ni hotela, da bi bil njen sodelavec // elipt., s prislovnim določilom kraja izraža voljo, željo osebka, da uresniči dejanje, kot ga nakazuje določilo: nikoli ni maral (iti) k njej; ne mara na delo; danes ne mara v šolo 2. nav. ekspr., z nedoločnikom izraža, da dejanje kljub zaželenosti (razmeroma dolgo časa) ne nastopi: otrok se ne mara in ne mara prebuditi / mokra drva ne marajo goreti 3. nav. ekspr. biti pripravljen sprejeti, kar je ponudeno: ne maram tvojega plačila / od tebe ne maram sočutja / vse mi je ponujal nazaj, jaz pa nisem maral nič vzeti 4. nav. ekspr. čutiti naklonjenost a) do koga: tega človeka ne maram; Janez in Tone se ne marata / ne maram čemernih ljudi / nikoli ni maral družbe b) do osebe drugega spola: tega fanta ne mara; govorili so, da ga ni nikoli posebno marala / zaman hodi za njo, ne mara ga // imeti naklonjenost, veselje do česa: drugega dela ne mara; ne mara glasbe / ne maram praznega govorjenja / ni maral mesnih, mlečnih jedi ni jih (rad) jedel 5. ekspr., v zvezi z za zanimati se, meniti se: nobeden ni maral za njegove ideje / ne maram za njene lepe besede; ne mara za vreme / ne maraj, še boš imel priložnost 6. ekspr. izraža popolno nezanimanje, neprizadetost: maram te! maram za vse to kot za lanski sneg / maram zate ● star. greh je več ne mara ni več privlačna, zapeljiva; ni maral kavarn nerad je hodil v kavarne; pog. ne mara otroka noče zanositi, roditi; nar. kaj maraš, ker imaš vsega zadosti blagor ti; ekspr. (nič) ne maraj, vsak začetek je težek izraža tolažbo, spodbudo márati se star. 1. s smiselnim osebkom v dajalniku izraža pripravljenost koga za kako dejanje; dati se: ni se jim maralo delati 2. v medmetni rabi, v zvezi s kaj izraža nezanimanje, neprizadetost: kaj se mara, bom pa lenaril; kaj se mara, ko nikoli ne pogrešata družbe / mara se nam krompirja maráje star.: hodil je iz kraja v kraj, ne maraje za prepovedi
  12.      máraton  -a m () žarg., šport. maratonski tek: tekmovati v maratonu; tekli so kot na maratonu // publ., navadno s prilastkom tekmovanje na razmeroma dolgo progo: avtomobilski, kasaški, plavalni maraton
  13.      máratonski  in maratónski -a -o prid. (; ọ̑) 1. šport., v zvezi maratonski tek tek na razdaljo 42,195 km: tekmovati, zmagati v maratonskem teku / maratonski tekač športnik, ki tekmuje v maratonskem teku 2. publ. nanašajoč se na tekmovanje na dolgo progo: maratonski plavalec / maratonsko plavanje 3. ekspr. ki razmeroma zelo dolgo traja: maratonski govor; maratonske debate, konference; maratonsko predavanje / maratonski podlistek podlistek v več nadaljevanjih
  14.      márec  -rca m (á) tretji mesec v letu: razstava bo odprta od prvega do petega marca; v (mesecu) marcu bomo delali v vinogradu / (meseca) marca že cvetejo nekatere rože / osmi marec dan žena
  15.      maréla  -e ž (ẹ̑) nižje pog. dežnik: odpreti marelo; strgana marela / branjevka je razpela pisano marelo senčnikpog., ekspr. ženi se pod marelo ne da bi imel zagotovljeno bivališče; pog. zgodba je napeta kot marela zelo
  16.      marélica  -e ž (ẹ̑) sadno drevo ali njegov rumenkasti koščičasti sad: marelice že cvetejo; sorte marelic / vložene marelice
  17.      marénda  -e ž (ẹ̑) nar. zahodno malica: iti na marendo
  18.      margarína  -e ž () maslu podobna snov, izdelana iz rastlinskih in živalskih maščob: z margarino nadomeščati maslo; pecivo z dodatkom margarine; zavitek margarine
  19.      máriborski  -a -o prid. () nanašajoč se na Maribor: mariborske visoke šole; industrija mariborskega področja / mariborski slalom na Pohorju
  20.      márica  -e ž () pog. avtomobil za prevoz priprtih ali prijetih oseb; intervencijsko vozilo: miličniki so z marico odpeljali pretepače
  21.      Maríja  -e ž () rel. 1. Kristusova mati: v stiski je klical Marijo // kip ali podoba, ki to predstavlja: lesene gotske Marije 2. v medmetni rabi, z oslabljenim pomenom izraža a) začudenje, presenečenje: Marija, je to drago b) strah, vznemirjenje, obup: o Marija, kaj bo iz tega; Marija (pomagaj), v vodo je skočila
  22.      maríja  medm. () izraža a) začudenje, presenečenje: marija, ali je mogoče b) strah, vznemirjenje, obup: marija (sveta), kakšna nesreča
  23.      maríjin  -a -o prid. () v zvezah: poljud. marijini čeveljčki zaščitena gozdna kukavica, strok. lepi čeveljc; nar. marijini lasci divje rastoča ali okrasna praprot s pernatimi listi; venerini lasci; poljud. marijini laski ali marijina trava trava z dolgopecljatimi in od strani sploščenimi klaski, strok. migalica
  24.      marináda  -e ž () gastr. gosta tekočina iz olja, kisa, soli, gorčice, čebule, peteršilja za preliv ali za konzerviranje: narediti marinado; pečene ribe politi z marinado / ribja marinada z marinado polita riba
  25.      maríner  -ja m () alp. reševalna priprava za prenašanje ali prevažanje ponesrečencev: kmalu po nesreči so prispeli reševalci z marinerjem

   19.180 19.205 19.230 19.255 19.280 19.305 19.330 19.355 19.380 19.405  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA