Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Al (18.226-18.250)



  1.      kvantitéten  -tna -o prid. (ẹ̑) kvantitativen: kvantitetna sprememba programa / kvantitetna raven prireditve ◊ lingv. kvantitetna opozicija pomensko razločevalna neenakost glasov v trajanju
  2.      kvár  -a m () 1. kvarjenje: v tem prostoru so živila izpostavljena kvaru; prišlo je do hitrega kvara moke / obvarovati mladino pred kvarom 2. star. škoda: kvar mora poravnati / drug drugemu delata kvar // okvara: na električnem daljnovodu je nastal kvar
  3.      kvár  -i inž () star. škoda: s tem je napravil mnogo kvari / to mu je v moralno kvar
  4.      kvarcíten  -tna -o prid. () nanašajoč se na kvarcit: kvarcitne skale / kvarcitna plošča
  5.      kváren  -rna -o prid. (á ā) škodljiv, slab, zlasti moralno: čutiti je bilo kvarne posledice njegovega delovanja kvárno prisl.: kvarno vplivati na mladino
  6.      kvarítelj  -a m () redko kdor kvari, zlasti moralno: s svojimi nauki je postal kvaritelj ljudstva
  7.      kváriti  -im nedov.) 1. vplivati tako, da se zmanjša občutek ugodnosti, prijetnosti: ne kvari razpoloženja s takim pripovedovanjem; ni mu hotel kvariti sreče; ta misel mu kvari veselje do vojaškega življenja / ni hotel kvariti prijetne družbe // vplivati moralno negativno: s svojim vedenjem kvari otroke / to mu kvari značaj 2. delati kaj manj popolno, dovršeno: slika kvari simetrijo; napaka kvari smisel zgodbe / nikar (si) ne kvari oči / z rezanjem pločevine kvariš škarje kváriti se postajati neužiten, slab: vino se je začelo kvariti / v tej vročini se hrana kvari // postajati slabši, neuporaben: igrače se kvarijo; avtomobil se je začel kvariti ● vreme se kvari postaja deževno, mrzlo
  8.      kvarljív  -a -o prid. ( í) 1. ki se (rad) kvari: kvarljivo blago; hitro kvarljiva živila 2. zastar. škodljiv: kvarljive živali
  9.      kvarljívec  -vca m () redko kdor kvari, zlasti moralno: zapeljivci in kvarljivci ljudstva // star. škodljivec: kvarljivec sadnega drevja; zatiranje kvarljivcev
  10.      kvárnost  -i ž (á) lastnost, značilnost kvarnega: čutiti je bilo kvarnost njegovega delovanja / kvarnost alkoholizma
  11.      kvárta 1 -e ž () muz. interval v obsegu štirih diatoničnih stopenj: zaigrati kvarto // četrta diatonična stopnja glede na dani ton
  12.      kvartáč  -a m (á) nav. ekspr. kdor kvarta: kvartači so se zatopili v igro; postal je strasten kvartač
  13.      kvartána  -e ž () med. malarija z napadi na štiri dni; četrtnica, četrtodnevnica: zdraviti kvartano
  14.      kvartáški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na kvartače ali kvartanje: kvartaški izraz; kvartaška pravila / kvartaška soba / kvartaški dolgovi
  15.      kvartáti  -ám nedov.) igrati igro s kartami: ves večer so kvartali; kvartati za denar; kvarta in pijančuje
  16.      kvartávec  -vca m () redko kvartač: kvartavci so sedeli za mizo in kvartali
  17.      kvárten 2 -tna -o prid. () nanašajoč se na kvarta1: kvartni interval / kvartni akord sestavljen iz kvart
  18.      kvartét  -a m (ẹ̑) 1. muz. skladba za štiri glasove ali štiri različna glasbila: na sporedu je kvartet znanega skladatelja / zbirka kvartetov in sonat / godalni kvartet // izvajanje take skladbe: vadijo kvartet 2. muz. ansambel, sestavljen iz štirih instrumentalistov ali pevcev: kvartet izvaja skladbe; kvartet in solisti / godalni, instrumentalni, vokalni kvartet 3. publ. skupina štirih oseb, ki navadno nastopajo skupaj, četverica: znani igralski kvartet; nastopa kvartet odličnih telovadcev
  19.      kvartínček  -čka m () ekspr. manjšalnica od kvartin: vsak dan pride na kvartinček
  20.      kvartír  -ja m () pog. stanovanje, bivališče: dobiti, plačati kvartir; odpovedali so mu kvartir; daje mu kvartir in hrano / vzeti koga na kvartir
  21.      kvartírati  -am nedov. in dov. () zastar. nastanjevati: vojaki so kvartirali konje pri kmetih
  22.      kvartírmójster  -tra m (-ọ́) zastar. vojak, oficir, ki skrbi za nastanitev vojakov, vojske; nastanjevalec: po vaseh je hodil kvartirmojster
  23.      kvartírnik  -a m () knjiž. vojak, oficir, ki skrbi za nastanitev vojakov, vojske; nastanjevalec: v vas je prišel kvartirnik
  24.      kvartopírec  -rca m () kdor kvarta za denar: postal je strasten kvartopirec; družba pijancev in kvartopircev
  25.      kvartopírski  -a -o prid. () nanašajoč se na kvartopirce ali kvartopirstvo: kvartopirska družba / prevzela ga je kvartopirska strast

   18.101 18.126 18.151 18.176 18.201 18.226 18.251 18.276 18.301 18.326  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA