Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Al (1.776-1.800)


  1.      kálanje  -a s (ȃ) glagolnik od kálati: kalanje drv ♪
  2.      kálanka  -e ž (ȃ) agr. sad, katerega meso se rado loči od koščice, zlasti breskev: debele, okusne kalanke / breskev kalanka ♪
  3.      kálati  -am nedov. (ȃ) redko cepiti, klati: kalati doge, drva; les se dobro kala / kalati v skodle ♪
  4.      kaláti  -ám nedov. (á ȃ) nar. zahodno vzdigovati, pretakati vodo iz vodnjaka, studenca, zajemati: kalala je z velikim vedrom / kalati v korito ♪
  5.      kálavec  -vca m (ȃ) min. rudnina, ki se po določenih ploskvah popolno, lepo kolje ♪
  6.      kalcedón  -a m (ọ̑) min. rudnina, vlaknata oblika kremenice: različki kalcedona ♪
  7.      kalcedónijski  -a -o prid. (ọ́) bot., v zvezi kalcedonijska lučca dlakava vrtna rastlina z rdečimi cveti, Lychnis chalcedonica ♪
  8.      kalcificírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. dodajati apno, apnene snovi; apniti: kalcificirati zemljišče 2. redko prepajati se s kalcijevim karbonatom; apneti: tkivo je začelo kalcificirati ♪
  9.      kalcifikácija  -e ž (á) glagolnik od kalcificirati: kalcifikacija kislih tal / kalcifikacija žil ♪
  10.      kálcij  -a m (á) kem. mehka, na vlažnem zraku neobstojna lahka kovina, element Ca: kalcij v spojinah; izguba kalcija iz kosti ♪
  11.      kálcijev  -a -o prid. (á) nanašajoč se na kalcij: kalcijeve soli, spojine / kalcijev alumosilikat, hidrid; kalcijev karbid spojina kalcija in ogljika, ki z vodo tvori acetilen; kalcijev karbonat, silikat ♪
  12.      kalcinácija  -e ž (á) glagolnik od kalcinirati: oplemenititi rudo s kalcinacijo / peč za kalcinacijo ♪
  13.      kalcinírati  -am nedov. in dov. (ȋ) kem. segrevati, žgati trdno snov do kemijskega razkroja: kalcinirati rudo kalciníran -a -o: kalcinirana glinica, soda ♪
  14.      kalcít  -a m (ȋ) min. rudnina heksagonalni kalcijev karbonat: kristali kalcita ♪
  15.      kálček  -čka [tudi u̯č] m (ȃ) bot. iz oplojene jajčne celice nastajajoča rastlinica do kalitve: kalček je še skrit v semenu; riževi, žitni kalčki; razvoj kalčkov ♪
  16.      kálčkov  -a -o [tudi u̯č] prid. (ȃ) nanašajoč se na kalček: kalčkovo stebelce ∙ kalčkova moka moka iz žitnih kalčkov ♪
  17.      kaldéjski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na Kaldejce: kaldejski jezik; kaldejska država ♦ rel. kaldejska cerkev katoliška cerkev vzhodnosirskega obreda ♪
  18.      káldrma  -e ž (ȃ) v balkanskem okolju cesta, ulica, tlakovana z debelim kamenjem: strma kaldrma // kamniti tlak na taki cesti, ulici: med kaldrmo je zrasla trava ♪
  19.      kalejdoskóp  tudi kalejdoskòp -ópa m (ọ̑; ȍ ọ́) 1. naprava v obliki valja z ogledalci in barvnimi steklenimi drobci, ki pri obračanju ustvarjajo pisane like: gledati v kalejdoskop; vtisi so se vrstili in spreminjali kot v kalejdoskopu / barvni, pisan kalejdoskop; pren., ekspr. osebe in dogodki v filmu tvorijo popoln kalejdoskop velikega mesta 2. ekspr., z rodilnikom množina raznovrstnih stvari: kalejdoskop barv, dogodkov ♪
  20.      kalejdoskópski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na kalejdoskop: kalejdoskopska slika / kalejdoskopski vtisi kalejdoskópsko prisl.: kalejdoskopsko se spreminjati, vrstiti ♪
  21.      kálen  -lna -o prid. (á) 1. ki vsebuje drobne, lebdeče delce: kalna tekočina, voda; kalno vino / kalen ribnik; narasla, kalna reka 2. ki je brez močnega sijaja, leska; moten: kalna svetloba / imel je trudne, kalne oči; pren. kalen pogled pijanca 3. ekspr. nejasen, moten: položaj v podjetju je kalen kálno prisl.: kalno gledati predse / piše se narazen ali skupaj: kalno sivi ali kalnosivi oblaki; kalno modro nebo; sam.: v njegovih očeh je bilo nekaj kalnega; ekspr. v kalnem ribariti izrabljati neurejene razmere za dosego cilja ♪
  22.      kalendárij  -a m (á) zastar. koledar: že več dni pregleduje Mohorjev kalendarij ♦ rel. seznam cerkvenih praznikov, godov v cerkvenem letu ♪
  23.      kalénde  -lénd ž mn. (ẹ̑) pri starih Rimljanih prvi dan v mesecu: zgodilo se je ob kalendah ♪
  24.      kálež  -a m (ȃ) drobni delci, ki lebdijo v tekočini: kalež v vinu se useda ♪
  25.      káli  in ká-li prisl. (ā) star. izraža vprašanje po potrditvi domneve; ali ne, ali káj: menda spiš, kali; najbrž je že odšel, kali / ali je bolan, kali / poldrugo leto je ali kali, kar je odšel ali kàj // najbrž, menda: resnica bo kali ta, da ni več živ ♪

   1.651 1.676 1.701 1.726 1.751 1.776 1.801 1.826 1.851 1.876  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA