Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Al (17.105-17.129) 
- konopljénka -e ž (ẹ̄) zool. ptica pevka rumeno zelene barve; laška konopeljščica: slišalo se je petje liščkov, kosov in konopljenk ♪
- konopljíka -e ž (í) bot. visok grm ali nizko drevo z vijoličastimi cveti v latih, Vitex agnus castus ♪
- konsekrácija -e ž (á) rel. obred, pri katerem se posveti oseba ali stvar; posvetitev, posvečenje: asistiral je pri konsekraciji / konsekracija oltarja ♪
- konsekutíven -vna -o prid. (ȋ) knjiž., redko sledeč si, zaporeden: konsekutivni dnevi ◊ lingv. konsekutivni vezniki sklepalni, posledični vezniki ♪
- konsekvénca -e ž (ẹ̑) 1. knjiž. (logična) posledica: to si lahko razlagamo kot konsekvenco njegovih pojmovanj družbenega vprašanja / nav. mn., publ. tako ravnanje ima lahko neprijetne konsekvence // sklep, zaključek: iz vsega tega sta sledili dve konsekvenci / nav. mn., publ. pisec ni jasno izvajal svojih konsekvenc 2. publ., v prislovni rabi, v zvezi do skrajne, zadnje konsekvence izraža najvišjo možno stopnjo, mero česa: stvar je razvil do skrajnih konsekvenc; razpresti pesnikove teze do zadnje konsekvence // v zvezi v skrajni, zadnji konsekvenci poudarja trditev: pisatelj tudi v skrajni konsekvenci ne zanika predmeta; resnica mu je bila v zadnji konsekvenci cilj 3. knjiž., redko doslednost, načelnost: pravil se je držal z železno konsekvenco ♪
- konsekvénten -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. dosleden, načelen: biti konsekventen / ostal je konsekventen v svojih sklepih / gre za konsekventno naslonitev na njegova dela popolno konsekvéntno prisl.: konsekventno slediti logiki ♪
- konsekvéntnost -i ž (ẹ̑) knjiž. doslednost, načelnost: učiteljeva konsekventnost pri vzgoji / konsekventnost analize ga je v tem primeru zavedla ♪
- konservatíven in konzervatíven -vna -o prid., konservatívnejši in konzervatívnejši (ȋ) 1. ki izhaja iz konservativizma: konservativna miselnost; prevladovalo je konservativno stališče / liberalni mladoslovenci in konservativni staroslovenci; konservativna stranka // v nekaterih deželah nanašajoč se na konservativno stranko: podprli so ga konservativni poslanci 2. nav. ekspr. nesodoben, zastarel: ima konservativne nazore o vzgoji / glede mode je zelo konservativna ◊ med. konservativno zdravljenje zdravljenje, pri katerem se skuša ohraniti ali obnoviti okvarjeni del telesa konservatívno in konzervatívno prisl.: bil je konservativno usmerjen ♪
- konservativízem in konzervativízem -zma m (ȋ) 1. ekonomska in politična miselnost, nastala v obdobju meščansko-demokratičnih revolucij, ki teži po ohranitvi stare družbene ureditve: začetki konservativizma / konservativizem v notranji politiki / liberalizem in konservativizem 2. nav. ekspr. lastnost, značilnost konservativnega: konservativizem njegovih nazorov / konservativizem v umetnosti ♪
- konservatívnost in konzervatívnost -i ž (ȋ) nav. ekspr. lastnost, značilnost konservativnega: konservativnost takratnih predpisov / konservativnost pri vzgoji / odbijala jo je njegova konservativnost ♪
- konservatízem in konzervatízem -zma m (ȋ) konservativizem: politična aktivnost je bila usmerjena proti konservatizmu in mračnjaštvu / konservatizem in liberalizem / estetski konservatizem ♪
- konservatórij -a m (ọ́) v nekaterih deželah šola srednje, višje ali najvišje stopnje za glasbeno umetnost: obiskuje konservatorij; bil je profesor na konservatoriju ♪
- konservatoríst -a m (ȋ) v nekaterih deželah dijak, slušatelj konservatorija: poslušali so produkcije konservatoristov / diplomiran konservatorist ♪
- konservatorístka -e ž (ȋ) v nekaterih deželah dijakinja, slušateljica konservatorija: konservatoristka je pravkar končala vaje ♪
- konsignácija -e ž (á) 1. ekon. prodajanje iz skladišča za določenega, navadno tujega proizvajalca: razširitev konsignacije / sprejeti blago v konsignacijo 2. knjiž., redko seznam, spisek: sestaviti konsignacijo ♪
- konsisténca tudi konzisténca -e ž (ẹ̑) fiz. gostota, sprijemljivost snovi, odvisna od razmerja tekočih in trdnih sestavnih delov: določiti, meriti konsistenco; izboljšati konsistenco barve / ima gosto konsistenco; mehka, trda konsistenca; pren., knjiž. notranja konsistenca in koherenca gospodarskega plana ♦ agr. konsistenca tal; grad. konsistenca betona gostota, sprijemljivost betona, odvisna od količine vode, cementa in peska ♪
- konsisténten tudi konzisténten -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na konsistenco: konsistenten in koherenten / konsistentna politika ♦ teh. konsistentna mast mast iz mila in mineralnega olja ♪
- konsisténtnost tudi konzisténtnost -i ž (ẹ̑) konsistenca: za puhlico je značilna velika konsistentnost / kontrolirali so konsistentnost odgovorov ♪
- konskrípcija -e ž (í) 1. knjiž. popis, popisovanje: konskripcija volivcev 2. v stari Avstriji popis vojaških obveznikov: splošna konskripcija // (vojaški) nabor: fantje so se bali konskripcije 3. v stari Avstriji popis davčnih zavezancev ♪
- konsolidírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. utrditi, okrepiti: konsolidirati obrambne položaje; sile kontrarevolucije niso mogle konsolidirati oblasti buržoazije; družba se je naglo konsolidirala ◊ fin. združiti več starih dolgov v enega; spremeniti kratkoročno posojilo v dolgoročno konsolidírati se združiti se (in s tem se utrditi): konsolidirati se v organsko celoto konsolidíran -a -o: konsolidiran položaj; konsolidirane divizije ♪
- konsonánca -e ž (ȃ) 1. muz. blagoglasno razmerje dveh ali več tonov: disonanca in konsonanca 2. knjiž. skladnost, soglasje, ubranost: v delu se čuti konsonanca med avtorjevim sporočilom in problemi sodobnosti ♪
- konspékt -a m (ẹ̑) knjiž., redko kratka vsebina, kratek pregled: podal je konspekt njegovega romana / gre za zgoščen konspekt članka // načrt, osnutek: izdelati konspekt učbenika ♪
- konspirácija -e ž (á) 1. tajno, prikrito delovanje, zlasti za dosego političnega cilja: udeležiti se konspiracij; snovati konspiracijo 2. stanje, ko se prizadeva ohraniti kaj v tajnosti: zaradi nebudnosti in slabe konspiracije jim je okupator zadal velike udarce / potrebna je bila najstrožja konspiracija / delali so v veliki konspiraciji ♪
- konspiratíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na konspiracijo: konspirativno delovanje / zbirali so se v konspirativne organizacije / konspirativno ime tajno, ilegalno konspiratívno prisl.: organizacija je delala strogo konspirativno ♪
- konspiratívnost -i ž (ȋ) lastnost, značilnost konspirativnega: konspirativnost informacij / borili so se v ilegalnosti in strogi konspirativnosti ♪
16.980 17.005 17.030 17.055 17.080 17.105 17.130 17.155 17.180 17.205