Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Al (1.680-1.704)


  1.      izsiljeválski  -a -o [u̯s tudi ls] prid. (ȃ) nanašajoč se na izsiljevalce ali izsiljevanje: izsiljevalske grožnje / izsiljevalska skupina ♪
  2.      izsipalíšče  -a s (í) kraj, prostor, kamor se kaj izsipa: rudniško izsipališče; izsipališče premoga, žlindre ♪
  3.      izsledoválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) zastar. raziskovalec: potopisi izsledovalcev ♪
  4.      izsledoválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na izsledovanje: izsledovalni dar / izsledovalno delo geologov ♪
  5.      izstradálen  -lna -o prid. (ȃ) namenjen za izstradanje: izstradalni ukrepi / groziti z izstradalno politiko ♪
  6.      izstreljeválen  -lna -o prid. (ȃ) s katerim se izstreljuje: izstreljevalna naprava ♪
  7.      iz uševálen  -lna -o prid. (ȃ) s katerim se izsušuje: izsuševalna naprava / izsuševalna dela ♪
  8.      izšteválnica  -e ž (ȃ) etn., pri otroški igri ritmizirano besedilo, s katerim se na začetku igre določijo udeležencem vloge v igri: naučiti se novo izštevalnico ♪
  9.      iztegoválen  -lna -o prid. (ȃ) namenjen za iztegovanje: za zdravje so pomembne zlasti iztegovalne vaje ♦ usnj. iztegovalni stroj stroj za raztegovanje, nategovanje ovlaženih kož ♪
  10.      iztegoválka  -e [tudi u̯k] ž (ȃ) anat. mišica, ki izteguje del okončine: palčna iztegovalka; iztegovalka stegna, zapestja; iztegovalke in upogibalke ♪
  11.      iztepálen  -lna -o prid. (ȃ) namenjen za iztepanje: obesiti preprogo na iztepalni drog; iztepalni stroj ♪
  12.      iztepálnik  tudi stepálnik -a m (ȃ) iztepač: udarjati z iztepalnikom po preprogi / električni iztepalnik za čiščenje preprog ◊ papir. priprava za pranje, čiščenje klobučevine pri strojih za izdelavo lepenke, kartona; prim. stepalnik ♪
  13.      izterjeválec  -lca [u̯c] m (ȃ) kdor kaj izterjuje: ni prijetno biti izterjevalec / davčni izterjevalec ♪
  14.      izterjeválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na izterjevanje: izterjevalni postopek / izterjevalni stroški / izterjevalni organ ♪
  15.      iztrebljeválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) ekspr. kdor iztreblja, uničuje: nacisti so bili iztrebljevalci Židov ♪
  16.      iztrebljeválen  -lna -o prid. (ȃ) ekspr. ki iztreblja, uničuje: iztrebljevalno orožje / iztrebljevalna vojna ♪
  17.      izvajálec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) 1. kdor umetniško poustvarja zlasti glasbeno delo: nastopili so predvsem mladi izvajalci; izvajalci zabavne glasbe 2. kdor kaj uresničuje z delom: delo je dobil privatni izvajalec; izvajalec gradbenih del; izvajalec za montažo jeklenih konstrukcij / publ. občine naj bi postale izvajalci kulturno-prosvetne dejavnosti ♪
  18.      izvajálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na izvajanje: posvetiti vso pozornost izvajalni ravni koncertov / ta organ je postal pomembno izvajalno telo / upoštevati izvajalne norme ♦ muz. izvajalne označbe izrazi, kratice in znamenja za način izvajanja glasbenih del ♪
  19.      izvajálka  -e [u̯k in lk] ž (ȃ) 1. ženska, ki umetniško poustvarja zlasti glasbeno delo: izvajalka je težko skladbo odlično zaigrala / med cirkuško predstavo je lev hudo ranil izvajalko 2. ženska, ki kaj uresničuje z delom: veziljski oddelek si prizadeva usposobiti vajenke za dobre izvajalke ♪
  20.      izvajálski  -a -o [tudi u̯s] prid. (ȃ) nanašajoč se na izvajalce ali izvajanje: ta opera zahteva velik izvajalski aparat / ansambel odlikuje visoka izvajalska raven; napredek izvajalske umetnosti / projektivni in izvajalski oddelek ♪
  21.      izvalítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od izvaliti: izvalitev piščancev / za izvalitev jajc je potrebna toplota ♪
  22.      izvalíti  -ím tudi zvalíti -ím dov., izválil tudi zválil (ȋ í) s sedenjem na jajcih, jajčecih doseči, da se v njih razvijejo mladiči: koklja je izvalila deset piščancev izvalíti se tudi zvalíti se začeti živeti ob prihodu iz jajca, jajčeca: račke so se že izvalile / iz jajčeca se izvali ličinka izleže ● nar. tele se je izvalilo rodilo, skotilo; ekspr. to se je izvalilo v tvoji glavi to si si ti izmislil izvaljèn tudi zvaljèn -êna -o: izvaljeni mladiči; umetno izvaljeni piščanci; prim. zvaliti ♪
  23.      izváljati  -am dov. (á) metal. z valjanjem narediti, izoblikovati: izvaljati jeklo ♪
  24.      izvažálen  -lna -o prid. (ȃ) mont. ki se uporablja za spravljanje rude, premoga iz rudnika: izvažalni stroj; izvažalna naprava / izvažalni horizont ♪
  25.      izvaževálen  -lna -o prid. (ȃ) mont. izvažalen: izvaževalna naprava ♪

   1.555 1.580 1.605 1.630 1.655 1.680 1.705 1.730 1.755 1.780  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA