Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Al (16.655-16.679)



  1.      kodifikácija  -e ž (á) združitev različnih zakonov ali nepisanih pravnih določil v enoten (zakonski) tekst: kodifikacija predpisov s področja premoženjskih odnosov; kodifikacija letalskega prava // knjiž. uzakonitev, normiranje: kodifikacija načel miroljubne koeksistence
  2.      kodírati  -am nedov. in dov. () teh. spreminjati določene podatke, informacije v kode: kodirati sporočilo, ukaz / kodirati podatke pred vstavitvijo v računalnik kodíran -a -o: oddajnik oddaja kodirane signale; kodirano označevanje držav, knjig
  3.      kódrati  -am nedov. (ọ̑) delati, oblikovati kodre: česati in kodrati; sama se kodra / kodrala ji je lase; pren., ekspr. veter kodra gladino morja kódrati se z dajalnikom biti, nastopati v obliki kodrov: lasje se mu kodrajo / krompirjevi listi se kodrajo kódran -a -o: kodrani lasje
  4.      kódravec  -vca m (ọ́) ekspr. kodrast človek ali kodrasta žival: otroci so napeto poslušali tistega kodravca
  5.      kódrc  -a m (ọ̑) nav. ekspr. manjšalnica od koder: črni kodrci
  6.      kódrček  -čka m (ọ̑) nav. ekspr. manjšalnica od koder: izpod rute so ji silili temni kodrčki / delati si kodrčke
  7.      kodroglávček  -čka m () manjšalnica od kodroglavec
  8.      kodrolášček  -čka m () manjšalnica od kodrolasec: razposajen kodrolašček
  9.      koeficiènt  -ênta in -énta m ( é, ẹ́) 1. fiz., mat. nespremenljiva količina, ki izraža razmerje med dvema ali več spremenljivimi količinami: tabela koeficientov / razteznostni koeficient količina, ki pove, kako se pri segrevanju spremeni dolžina ali prostornina telesa; koeficient trenja količina, ki pove, s kolikšno silo se podlaga upira, ko se po njej premika telo s stalno hitrostjo 2. knjiž. število, ki izraža razmerje med dvema količinama, vrednostma; količnik: koeficient se je spremenil; ugotoviti koeficient ◊ ekon. koeficient obračanja število, ki izraža razmerje med porabljenimi in povprečnimi vloženimi sredstvi, navadno v razdobju enega leta; koeficient produktivnosti število, ki izraža razmerje med količino proizvodnje in številom delavcev
  10.      kòeksisténčen  -čna -o prid. (-ẹ̑) nanašajoč se na koeksistenco: zavzemati se za bolj koeksistenčna stališča / koeksistenčna politika / koeksistenčno obstajanje
  11.      kòeksistírati  -am nedov. (-) publ. živeti po načelih koeksistence: države z različno družbeno ureditvijo bi morale koeksistirati; pren., knjiž. v reviji so koeksistirale vse literarne smeri
  12.      kofè  -éta m ( ẹ́) nižje pog. kava: prinesi zavitek kofeta / ne pijte preveč kofeta; iz hiše je dišalo po kofetu
  13.      kofeín  -a m () farm. alkaloid v kavi, čaju, kakavu, ki poživljajoče deluje na centralno živčevje: kofein in nikotin
  14.      kofétarica  -e ž (ẹ̑) nižje pog. 1. ženska, ki (rada) pije kavo: njen dom je postal zbirališče klepetavih kofetaric 2. ekspr. vedeževalka (iz kavne usedline): preden se je odločil, je šel h kofetarici
  15.      kofétek  -tka m (ẹ̑) nižje pog. kavica: skuhaj malo kofetka / danes sem popil že tri kofetke skodelice kave
  16.      kogá  zaim. neskl. (á) nižje pog., v imenovalniku, rodilniku ali tožilniku káj: koga bo, nič ne bo
  17.      kohezíven  -vna -o prid. () nanašajoč se na kohezijo: sprememba kohezivnega procesa / v družbi se je izoblikovalo več kohezivnih skupin
  18.      koiné  tudi kojné [kojne] m neskl., tudi ž neskl. (ẹ̑) lingv. iz več narečij nastali skupni jezik starih Grkov: vpliv govorjenega koine na knjižni jezik // tako nastalo narečje, jezik sploh: proučevati koine
  19.      kokárda  -e ž () nekdaj znak, navadno z barvami državne zastave ali z grbom: prišiti kokardo na čepico / dijaki s slovenskimi kokardami / fašistična kokarda
  20.      kókati  -am stil. kóčem nedov. (ọ̑) navadno v zvezi s kokoš kazati nagnjenje za valjenje piščancev: kokoši slabo nesejo, ker jih precej koka // oglašati se z glasom kok: koklja je glasno kokala in vabila piščančke
  21.      kokcídij  -a m (í) nav. mn., zool. v prebavilih nekaterih živali živeči drobni zajedavec, ki povzroča obolenja teh organov, Eimeria
  22.      kóker  [kǝr] neskl. pril. (ọ́) lov., v zvezi koker španjel manjši lovski pes, navadno črne ali rjave barve z velikimi visečimi uhlji in dolgo, rahlo valovito dlako: gojiti koker španjele
  23.      kokéten  -tna -o prid. (ẹ̑) nav. ekspr. ki izraža naklonjenost, simpatijo do osebe drugega spola, navadno z opaznim vedenjem ali govorjenjem, spogledljiv: bila je zelo koketna / koketno dekle / koketen nastop, pogled / koketna obleka kokétno prisl.: koketno se nasmihati; koketno zavezana ruta
  24.      koketíranje  -a s () glagolnik od koketirati: njegovo koketiranje ji je zelo prijalo; preračunljivo koketiranje / koketiranje z dosežki znanosti in razvojem tehnike
  25.      koketírati  -am nedov. () 1. nav. ekspr. izražati naklonjenost, simpatijo do osebe drugega spola, navadno z opaznim vedenjem ali govorjenjem, spogledovati se: sedela sta v slaščičarni in koketirala / rad je koketiral z mladimi dekleti / igralec je koketiral z občinstvom // izkazovati, imeti površen, neresen ljubezenski odnos; ljubimkati: vse poletje sta koketirala / koketira s sošolcem 2. ekspr., v zvezi z z izražati naklonjenost, simpatijo do česa sploh: koketirali so z idejo trializma / koketira z mislijo na uspeh / ta filozofija koketira z idealizmom

   16.530 16.555 16.580 16.605 16.630 16.655 16.680 16.705 16.730 16.755  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA