Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Al (1.630-1.654) 
- izobraževálnica -e ž (ȃ) knjiž., redko izobraževalna ustanova: večerna gimnazija je izobraževalnica odraslih ♪
- izogibálen -lna -o prid. (ȃ) namenjen za izogibanje: izogibalni tir / rešiti se z izogibalnim manevrom ♪
- izogibalíšče -a s (í) kraj, prostor za izogibanje: urediti izogibališča; ker je cesta preozka, se je moral umakniti na izogibališče ♦ žel. postaja za srečanja ali prehitevanja vlakov na enotirni progi ♪
- izogonálen -lna -o prid. (ȃ) geom. ki ima enake kote; enakokoten: izogonalni lik ♪
- izpahoválen -lna -o prid. (ȃ) tekst. namenjen za izpahovanje: izpahovalni valj ♪
- izpalíti in izpáliti -im, in izpáliti -im dov. (ȋ á; á) star. izžgati, izsušiti: sonce je izpalilo travo ♪
- izpirálec -lca [u̯c in lc] m (ȃ) kdor kaj izpira: izpiralec kotlov; pometači in izpiralci / izpiralec zlata ♪
- izpirálen -lna -o prid. (ȃ) namenjen za izpiranje: izpiralna naprava; dodati izpiralni vodi za pisano perilo nekoliko kisa ♦ fot. izpiralno korito; teh. izpiralno olje ♪
- izpiralíšče -a s (í) mont. izpiralnica ♪
- izpirálnica -e ž (ȃ) mont. obrat za ločevanje koristnih rudnin ali premoga od jalovine z vodo: delati v izpiralnici ♪
- izpirálnik -a m (ȃ) med. priprava za izpiranje nožnice ali za dovajanje čistilne tekočine v danko; irigator ♪
- izpirálo -a s (á) teh. sredstvo za izpiranje: čistila in izpirala ♪
- izpisoválec -lca [u̯c] m (ȃ) kdor izpisuje: navodila za izpisovalce ♪
- izplačeválec -lca [u̯c] m (ȃ) kdor izplačuje: dolžnosti izplačevalca / izplačevalec osebnih dohodkov ♪
- izplakoválen tudi splakoválen -lna -o prid. (ȃ) namenjen za izplakovanje: izplakovalna priprava / izplakovalna voda; izplakovalno korito ♪
- izplakoválnik tudi splakoválnik -a m (ȃ) priprava za izplakovanje: umivati v izplakovalniku ♪
- izpodlezoválec in spodlezoválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) ekspr. kdor zahrbtno, zvijačno spravlja koga z določenega mesta, položaja, da ga sam zasede: izpodlezovalci prežijo na tvoje mesto ♪
- izpolnjeválec tudi spolnjeválec -lca [u̯n-u̯c tudi u̯n-lc] m (ȃ) kdor kaj izpolnjuje: izpolnjevalec naročil, obveznosti, ukazov; ekspr. bil je slep izpolnjevalec volje drugih / izpolnjevalec zamisli in načrtov ♪
- izpolnjeválka tudi spolnjeválka -e [u̯n-u̯k tudi u̯n-lk] ž (ȃ) ženska oblika od izpolnjevalec: izpolnjevalka nalog ♪
- izpopolnjeválec tudi spopolnjeválec -lca [u̯n-u̯c tudi u̯n-lc] m (ȃ) knjiž. kdor kaj izopopolnjuje: sin je izpopolnjevalec in nadaljevalec očetovega dela ♪
- izpopolnjeválen tudi spopolnjeválen -lna -o [u̯n] prid. (ȃ) s katerim se izpopolnjuje: organizirali so izpopolnjevalni tečaj za gostince ♪
- izposojeválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) 1. kdor izposoja: izposojevalec avtomobilov, filmov, športnih rekvizitov 2. kdor si izposoja: v knjižnici se je povečalo število mladih izposojevalcev ♪
- izposojeválen tudi sposojeválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na izposojanje: izposojevalna pravila / izposojevalni čas / izposojevalna knjižnica ♪
- izposojeválka -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska oblika od izposojevalec: zaposlila se je kot izposojevalka ♪
- izposojeválnica tudi sposojeválnica -e ž (ȃ) prostor, kjer se izposoja: knjižnica ima izposojevalnico in čitalnico; poleg bifeja so uredili izposojevalnico športne opreme // ustanova, ki izposoja: izposojevalnica filmov ♪
1.505 1.530 1.555 1.580 1.605 1.630 1.655 1.680 1.705 1.730