Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Al (1.630-1.654)



  1.      izobraževálnica  -e ž () knjiž., redko izobraževalna ustanova: večerna gimnazija je izobraževalnica odraslih
  2.      izogibálen  -lna -o prid. () namenjen za izogibanje: izogibalni tir / rešiti se z izogibalnim manevrom
  3.      izogibalíšče  -a s (í) kraj, prostor za izogibanje: urediti izogibališča; ker je cesta preozka, se je moral umakniti na izogibališče ♦ žel. postaja za srečanja ali prehitevanja vlakov na enotirni progi
  4.      izogonálen  -lna -o prid. () geom. ki ima enake kote; enakokoten: izogonalni lik
  5.      izpahoválen  -lna -o prid. () tekst. namenjen za izpahovanje: izpahovalni valj
  6.      izpalíti  in izpáliti -im, in izpáliti -im dov. ( á; á) star. izžgati, izsušiti: sonce je izpalilo travo
  7.      izpirálec  -lca [c in lc] m () kdor kaj izpira: izpiralec kotlov; pometači in izpiralci / izpiralec zlata
  8.      izpirálen  -lna -o prid. () namenjen za izpiranje: izpiralna naprava; dodati izpiralni vodi za pisano perilo nekoliko kisa ♦ fot. izpiralno korito; teh. izpiralno olje
  9.      izpiralíšče  -a s (í) mont. izpiralnica
  10.      izpirálnica  -e ž () mont. obrat za ločevanje koristnih rudnin ali premoga od jalovine z vodo: delati v izpiralnici
  11.      izpirálnik  -a m () med. priprava za izpiranje nožnice ali za dovajanje čistilne tekočine v danko; irigator
  12.      izpirálo  -a s (á) teh. sredstvo za izpiranje: čistila in izpirala
  13.      izpisoválec  -lca [c] m () kdor izpisuje: navodila za izpisovalce
  14.      izplačeválec  -lca [c] m () kdor izplačuje: dolžnosti izplačevalca / izplačevalec osebnih dohodkov
  15.      izplakoválen  tudi splakoválen -lna -o prid. () namenjen za izplakovanje: izplakovalna priprava / izplakovalna voda; izplakovalno korito
  16.      izplakoválnik  tudi splakoválnik -a m () priprava za izplakovanje: umivati v izplakovalniku
  17.      izpodlezoválec  in spodlezoválec -lca [c tudi lc] m () ekspr. kdor zahrbtno, zvijačno spravlja koga z določenega mesta, položaja, da ga sam zasede: izpodlezovalci prežijo na tvoje mesto
  18.      izpolnjeválec  tudi spolnjeválec -lca [n-c tudi n-lc] m () kdor kaj izpolnjuje: izpolnjevalec naročil, obveznosti, ukazov; ekspr. bil je slep izpolnjevalec volje drugih / izpolnjevalec zamisli in načrtov
  19.      izpolnjeválka  tudi spolnjeválka -e [n-k tudi n-lk] ž () ženska oblika od izpolnjevalec: izpolnjevalka nalog
  20.      izpopolnjeválec  tudi spopolnjeválec -lca [n-c tudi n-lc] m () knjiž. kdor kaj izopopolnjuje: sin je izpopolnjevalec in nadaljevalec očetovega dela
  21.      izpopolnjeválen  tudi spopolnjeválen -lna -o [n] prid. () s katerim se izpopolnjuje: organizirali so izpopolnjevalni tečaj za gostince
  22.      izposojeválec  -lca [c tudi lc] m () 1. kdor izposoja: izposojevalec avtomobilov, filmov, športnih rekvizitov 2. kdor si izposoja: v knjižnici se je povečalo število mladih izposojevalcev
  23.      izposojeválen  tudi sposojeválen -lna -o prid. () nanašajoč se na izposojanje: izposojevalna pravila / izposojevalni čas / izposojevalna knjižnica
  24.      izposojeválka  -e [k tudi lk] ž () ženska oblika od izposojevalec: zaposlila se je kot izposojevalka
  25.      izposojeválnica  tudi sposojeválnica -e ž () prostor, kjer se izposoja: knjižnica ima izposojevalnico in čitalnico; poleg bifeja so uredili izposojevalnico športne opreme // ustanova, ki izposoja: izposojevalnica filmov

   1.505 1.530 1.555 1.580 1.605 1.630 1.655 1.680 1.705 1.730  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA