Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Al (16.230-16.254)


  1.      kerénščina  -e ž (ẹ̑) v Rusiji, po februarski revoluciji leta 1917 meščansko-kapitalistična politika, imenovana po Aleksandru Kerenskem: poraz kerenščine ♪
  2.      kesánje  -a [kǝs] s (ȃ) neprijetno čustvo človeka ob spoznanju, da je naredil kaj slabega, nepravilnega ali opustil kaj dobrega, koristnega: muči ga kesanje; globoko, iskreno kesanje zaradi česa / čutiti, imeti kesanje / knjiž. tekle so mu solze kesanja ♦ rel. kesanje čustvo zaradi lastnega greha, združeno s sklepom poboljšanja; zmoliti kesanje molitev, navadno na koncu spovedi ♪
  3.      kesáti se  -ám se [kǝs] nedov. (á ȃ) imeti, čutiti kesanje: kesa se svojega dejanja, obljube / kesal se je, da je bil prepozen / ekspr. še kesal se boš! ♪
  4.      kesónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na keson: oba opornika bi morali izdelati v kesonskem sistemu; kesonska gradnja / kesonski delavec ♦ med. kesonska bolezen bolezen zaradi prehitrega prehoda z velikega pritiska na navadnega ♪
  5.      késteljski  tudi késtheljski -a -o prid. (ẹ̑) arheol., v zvezi kesteljska kultura avarska in slovanska materialna kultura zgodnjega srednjega veka s središčem v Panoniji ♪
  6.      kêš  -a m (ȇ) žarg. gotovina: nimam keša, plačal bom s čekom ♪
  7.      ketlaški  tudi kötlaški -a -o [két-] prid. (ẹ̑) arheol., v zvezi ketlaška kultura materialna kultura zgodnjega srednjega veka s središčem v jugovzhodnih Alpah ♪
  8.      ketón  -a m (ọ̑) kem. spojina, ki nastane z oksidacijo sekundarnega alkohola: aldehidi in ketoni ♪
  9.      ki  zaim., v vezniški rabi, v odvisnih sklonih se mu dodaja ustrezni osebni zaimek, v oziralnih odvisnih stavkih 1. za uvajanje stavka, ki prilastkovno določa osebo ali stvar v nadrednem stavku a) v nepredložni rabi: to je (tisti) človek, ki me je rešil hude zadrege; drobna bitja, ki jih odkriva mikroskop; govoriš o stvareh, ki jih ne poznaš / tako se bo zgodilo vsakemu, ki ji bo ugovarjal / ekspr. to je najlepši kraj, ki sem ga kdaj videl / ekspr. ne pozabi name, ki te imam najrajši; elipt. molči, ki nič ne veš b) raba peša, v predložni rabi: dobil bo službo, ki se zanjo poteguje; prašne ulice, ki se je deček potepal po njih po katerih / zastar. govoriš s človekom, ki veš, da je podlež o katerem veš 2. raba narašča za dopolnjevanje, opredeljevanje vsebine nadrednega stavka: besedo je dobil delegat, ki je govoril dobro uro; tedaj je pripeljal avto, ki je dečka podrl in dečka podrl 3. star. za izražanje dejstva, da je vsebina odvisnega stavka vzrok dogajanju v nadrednem; ker: to imaš, ki si ji dajal potuho; sram naj te bo, ki nam kruh odjedaš ● star. ki so ga poznali, ga niso obsojali tisti, ki; nar. bedak, ki si! zelo si nespameten, neumen; nar. zagleda nekaj črnega, ki se plazi med zelenjem kar ♪
  10.      kíbic  -a m (ȋ) žarg. kdor prisostvuje igri s kartami, šahovski igri ter posega vanjo navadno z nezaželenimi pripombami, nasveti: kibici so se razburjeno vmešavali v igro; bil je navdušen kibic // kdor ob tekmah s klici, ploskanjem spodbuja eno izmed moštev ali posameznega tekmovalca; navijač: nogometni kibici ♪
  11.      kibicírati  -am nedov. (ȋ) žarg. prisostvovati igri s kartami, šahovski igri ter posegati vanjo navadno z nezaželenimi pripombami, nasveti: ko so šahirali, je kibiciral preko ograje; rad kibicira pri kartah // ob tekmah s klici, ploskanjem spodbujati eno izmed moštev ali posameznega tekmovalca; navijati: na tekmi kibicira za domače nogometaše ♪
  12.      kibítka  -e ž (ȋ) 1. v ruskem okolju pokrit, navadno daljši kmečki voz: potovati v kibitki 2. pri srednjeazijskih nomadih (kožnat) šotor ♪
  13.      kíbla  -e ž (ȋ) nižje pog. vedro, vedrica: kibla za smeti, vodo / v kotu celice je stala kibla ♪
  14.      kidáč  -a m (á) redko kdor kida: kidača sta metala gnoj na voz / več kidačev odstranjuje sneg s ceste ♪
  15.      kídati  -am nedov. (í ȋ) 1. odstranjevati a) sneg: kidali smo pozno v noč / sneži, spet bo treba kidati / kidati sneg s ceste, pločnika b) gnoj, blato: kidati prašičem; kidati izpod živine / kidati hlev čistiti ga / kidati gnoj na voz nalagati, nakladati 2. pog., v zvezi z ga počenjati neumnosti, lahkomiselnosti: ta ga pa kida, ta; spet ga kida ♪
  16.      kífeljčar  -ja [fǝl] m (ȋ) agr. boljši krompir domačih in tujih sort z belim ali rumenim mesom ter rogljičasto obliko gomoljev: njivo so posadili s kifeljčarjem ♪
  17.      kífeljček  -čka [fǝl] m (ȋ) manjšalnica od kifeljc: iz pekarne diši po svežih kifeljčkih; kupila je žemljo in dva kifeljčka / orehovi, vanilijevi kifeljčki ♪
  18.      kíh  -a m (ȋ) sunkovit, glasen izdih zraka zaradi dražljajev v nosu: slišal se je kih za kihom ♪
  19.      kíhati  -am nedov. (í ȋ) sunkovito, glasno izdihavati zrak zaradi dražljajev v nosu: ima nahod, zato kiha kíhati se nar. hihitati se, smejati se: za plotom so se kihala dekleta ♪
  20.      kíhavec  -vca m (í) 1. bojni plin, ki povzroča kihanje: s kihavcem so preprečili nastop govornikov 2. ekspr. kdor (pogosto) kiha: srečal je sosedovega kihavca ♪
  21.      kíhavica  -e ž (í) knjiž. vnetje sluznice v nosu, ki povzroča kihanje: imela je stalno kihavico ♪
  22.      kíhniti  -em dov. (í ȋ) 1. sunkovito, glasno izdihniti zrak zaradi dražljajev v nosu: kihnil je, morda je prehlajen; brezoseb. kihnilo se mi je 2. pog., navadno z nikalnico spregovoriti, reči: tam še kihniti ne smeš; niti kihnil ni, pa so ga vrgli ven ♪
  23.      kíj  -a m (ȋ) 1. kratka palica z odebeljenim koncem: težek kij; sekira in kij ♦ šport. telovadno orodje za vaje z rokami 2. redko leseno orodje, podobno velikemu kladivu ali kiju; bat: slišali so se udarci sekire in kija ♪
  24.      kíjast  -a -o prid. (ȋ) podoben kiju: kijasta oblika ♦ bot. kijasti lisičjak rastlina s plazečim se ali pokončnim steblom, ki je gosto poraslo z iglicam podobnimi listi, Lycopodium clavatum ♪
  25.      kíjec  -jca m (ȋ) manjšalnica od kij: v roki je stiskal svoj kijec / udarjati s kijci po deski ♪

   16.105 16.130 16.155 16.180 16.205 16.230 16.255 16.280 16.305 16.330  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA