Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Al (1.605-1.629)


  1.      izkristalizíranost  -i ž (ȋ) knjiž. dovršenost, izoblikovanost: izkristaliziranost pesnikove misli ♪
  2.      izkristalizírati  -am tudi skristalizírati -am dov. (ȋ) kem., min. povzročiti, da preide kaj v kristalno obliko: izkristalizirati laktozo; sol se izkristalizira; izkristalizirati se v grobih kristalih izkristalizírati se tudi skristalizírati se ekspr. dobiti dokončno, jasno obliko, podobo: mnenja o tem so se izkristalizirala; njegovo stališče se še ni popolnoma izkristaliziralo / iz razprave se je izkristaliziralo, da je treba začeto delo nadaljevati izkristalizíran tudi skristalizíran -a -o: lik glavnega junaka je najbolj izkristaliziran; izkristalizirano mnenje ♪
  3.      izletálnica  -e ž (ȃ) agr. izletna odprtina: izletalnica v gnezdilni hišici ♪
  4.      izletálnik  -a [u̯n in ln] m (ȃ) nar. gorenjsko deščica pred žrelom panja; brada ♪
  5.      izliválnik  in zliválnik -a m (ȃ) knjiž. na zid pritrjena posoda za odtok odvečne, umazane vode; lijak: zliti vodo v izlivalnik ♪
  6.      izločálka  -e ž (ȃ) zool. cevast organ za izločanje s pomočjo migetalk ali bičkov pri nevretenčarjih ♪
  7.      izločálo  -a s (á) nav. mn., biol. organ za izločanje organizmu nepotrebne ali škodljive snovi: izločala in prebavila ♪
  8.      izločeválec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) 1. teh. naprava za odstranjevanje primesi: mehanični izločevalec prahu 2. med. kdor po ozdravitvi še izloča bolezenske klice: izločevalec bacilov tifusa / stalni izločevalec ♪
  9.      izločeválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na izločanje: izločevalna funkcija kože; izločevalna zmogljivost ledvic / izločevalni organi / izločevalna naprava ♪
  10.      izločeválka  -e [lk in u̯k] ž (ȃ) med. ženska, ki po ozdravitvi še izloča bolezenske klice ♪
  11.      izluževálnica  -e ž (ȃ) delavnica, obrat za izluževanje ♪
  12.      izmalíčenje  tudi zmalíčenje -a s (ȋ) glagolnik od izmaličiti: izmaličenje obraza / izmaličenje resničnosti ♪
  13.      izmalíčenost  tudi zmalíčenost -i ž (ȋ) lastnost, značilnost izmaličenega: izmaličenost obraza / duševna izmaličenost ♪
  14.      izmaličeváti  -újem tudi zmaličeváti -újem nedov. (á ȗ) redko maličiti: izmaličevati vsebino česa ♪
  15.      izmalíčiti  -im in zmalíčiti -im dov. (í ȋ) spremeniti naravno, pravilno obliko česa: bolezen mu je izmaličila obraz; kdo ga je tako izmaličil; ekspr. povodnji so izmaličile ceste in mostove // spremeniti prvotno obliko, vsebino česa v slabšo, negativno: izmaličiti pomen besede; v poročilih so resnico zelo izmaličili / njegovo gorečnost je čas izmaličil v zagrizenost; izmaličile so se mu sanje o sreči / bogastvo ga je izmaličilo moralno pokvarilo izmalíčen in zmalíčen -a -o: izmaličen obraz; izmaličena duševnost; izmaličeno poročilo ♪
  16.      izmenjálec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) v zvezah: kem. ionski izmenjalec snov, ki del svojih ionov zamenja z ioni dodanega elektrolita; strojn. izmenjalec toplote naprava, v kateri prehaja toplota od enega toka snovi skozi tanko kovinsko steno k drugemu toku snovi; prenosnik toplote ♪
  17.      izmenjálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na izmenjavo: izmenjalni obiski vladnih delegacij; izmenjalna trgovina / izmenjalni koncerti 2. redko zamenljiv: izmenjalna kolesa ♪
  18.      izmenjálnik  -a m (ȃ) strojn., navadno v zvezi izmenjalnik toplote naprava, v kateri prehaja toplota od enega toka snovi skozi tanko kovinsko steno k drugemu toku snovi; prenosnik toplote ♪
  19.      izmenjeválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na izmenjavo ali izmenjavanje: izmenjevalni rok / izmenjevalni procesi ♪
  20.      izmetálka  -e [tudi u̯k] ž (ȃ) zool. odprtina za odtekanje (izrabljene) vode zlasti pri školjkah ♪
  21.      izmetálo  -a s (á) voj. vzvod, ki odstranjuje tulce iz cevi pri ročnem strelnem orožju ♪
  22.      izmišljeválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) nav. ekspr. kdor si kaj izmišlja: kaj pa verjameš takemu izmišljevalcu / pisatelj je dober izmišljevalec zgodb ♪
  23.      izobraževálec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) kdor izobražuje: izobraževalci ljudstva ♪
  24.      izobraževálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na izobraževanje: izobraževalni tečaji; izobraževalne oddaje po radiu; izobraževalno društvo / izobraževalni postopek; izobraževalna učinkovitost šole / izobraževalna politika / izobraževalni center; vzgojno-izobraževalna ustanova ♦ ped. izobraževalna vrednost pouka; splošno izobraževalna šola šola, ki daje splošno izobrazbo ♪
  25.      izobraževalíšče  -a s (í) zastar. izobraževalna ustanova: žensko izobraževališče ♪

   1.480 1.505 1.530 1.555 1.580 1.605 1.630 1.655 1.680 1.705  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA