Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Al (1.601-1.625)
- izkoriščeválski -a -o [u̯s] prid. (ȃ) nanašajoč se na izkoriščevalce: izkoriščevalski način proizvodnje / izkoriščevalski razred; izkoriščevalski sistem; izkoriščevalska družba ♪
- izkrceválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na izkrcavanje: izkrcevalne priprave / izkrcevalna pristojbina ♦ voj. izkrcevalni čoln čoln, prirejen za hitro izkrcavanje ♪
- izkrcevalíšče -a s (í) kraj, prostor za izkrcavanje: urediti izkrcevališče ♪
- izkristalíti -ím in izkristáliti -im dov., izkristálil (ȋ í; ȃ) min. povzročiti, da preide kaj v kristalno obliko: izkristaliti sol ♪
- izkristalizíranost -i ž (ȋ) knjiž. dovršenost, izoblikovanost: izkristaliziranost pesnikove misli ♪
- izkristalizírati -am tudi skristalizírati -am dov. (ȋ) kem., min. povzročiti, da preide kaj v kristalno obliko: izkristalizirati laktozo; sol se izkristalizira; izkristalizirati se v grobih kristalih izkristalizírati se tudi skristalizírati se ekspr. dobiti dokončno, jasno obliko, podobo: mnenja o tem so se izkristalizirala; njegovo stališče se še ni popolnoma izkristaliziralo / iz razprave se je izkristaliziralo, da je treba začeto delo nadaljevati izkristalizíran tudi skristalizíran -a -o: lik glavnega junaka je najbolj izkristaliziran; izkristalizirano mnenje ♪
- izletálnica -e ž (ȃ) agr. izletna odprtina: izletalnica v gnezdilni hišici ♪
- izletálnik -a [u̯n in ln] m (ȃ) nar. gorenjsko deščica pred žrelom panja; brada ♪
- izliválnik in zliválnik -a m (ȃ) knjiž. na zid pritrjena posoda za odtok odvečne, umazane vode; lijak: zliti vodo v izlivalnik ♪
- izločálka -e ž (ȃ) zool. cevast organ za izločanje s pomočjo migetalk ali bičkov pri nevretenčarjih ♪
- izločálo -a s (á) nav. mn., biol. organ za izločanje organizmu nepotrebne ali škodljive snovi: izločala in prebavila ♪
- izločeválec -lca [u̯c in lc] m (ȃ) 1. teh. naprava za odstranjevanje primesi: mehanični izločevalec prahu 2. med. kdor po ozdravitvi še izloča bolezenske klice: izločevalec bacilov tifusa / stalni izločevalec ♪
- izločeválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na izločanje: izločevalna funkcija kože; izločevalna zmogljivost ledvic / izločevalni organi / izločevalna naprava ♪
- izločeválka -e [lk in u̯k] ž (ȃ) med. ženska, ki po ozdravitvi še izloča bolezenske klice ♪
- izluževálnica -e ž (ȃ) delavnica, obrat za izluževanje ♪
- izmalíčenje tudi zmalíčenje -a s (ȋ) glagolnik od izmaličiti: izmaličenje obraza / izmaličenje resničnosti ♪
- izmalíčenost tudi zmalíčenost -i ž (ȋ) lastnost, značilnost izmaličenega: izmaličenost obraza / duševna izmaličenost ♪
- izmaličeváti -újem tudi zmaličeváti -újem nedov. (á ȗ) redko maličiti: izmaličevati vsebino česa ♪
- izmalíčiti -im in zmalíčiti -im dov. (í ȋ) spremeniti naravno, pravilno obliko česa: bolezen mu je izmaličila obraz; kdo ga je tako izmaličil; ekspr. povodnji so izmaličile ceste in mostove // spremeniti prvotno obliko, vsebino česa v slabšo, negativno: izmaličiti pomen besede; v poročilih so resnico zelo izmaličili / njegovo gorečnost je čas izmaličil v zagrizenost; izmaličile so se mu sanje o sreči / bogastvo ga je izmaličilo moralno pokvarilo izmalíčen in zmalíčen -a -o: izmaličen obraz; izmaličena duševnost; izmaličeno poročilo
♪
- izmenjálec -lca [u̯c in lc] m (ȃ) v zvezah: kem. ionski izmenjalec snov, ki del svojih ionov zamenja z ioni dodanega elektrolita; strojn. izmenjalec toplote naprava, v kateri prehaja toplota od enega toka snovi skozi tanko kovinsko steno k drugemu toku snovi; prenosnik toplote ♪
- izmenjálen -lna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na izmenjavo: izmenjalni obiski vladnih delegacij; izmenjalna trgovina / izmenjalni koncerti 2. redko zamenljiv: izmenjalna kolesa ♪
- izmenjálnik -a m (ȃ) strojn., navadno v zvezi izmenjalnik toplote naprava, v kateri prehaja toplota od enega toka snovi skozi tanko kovinsko steno k drugemu toku snovi; prenosnik toplote ♪
- izmenjeválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na izmenjavo ali izmenjavanje: izmenjevalni rok / izmenjevalni procesi ♪
- izmetálka -e [tudi u̯k] ž (ȃ) zool. odprtina za odtekanje (izrabljene) vode zlasti pri školjkah ♪
- izmetálo -a s (á) voj. vzvod, ki odstranjuje tulce iz cevi pri ročnem strelnem orožju ♪
1.476 1.501 1.526 1.551 1.576 1.601 1.626 1.651 1.676 1.701