Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Al (15.605-15.629)


  1.      jezikánje  -a s (ȃ) glagolnik od jezikati: naveličal se je njenega jezikanja; jezikanje na račun šole je prenehalo / odvaditi otroka jezikanja ♪
  2.      jezikáti  -ám nedov. (á ȃ) 1. ekspr. neumestno, gostobesedno izražati nejevoljo, nesoglasje: prišla je, ko je bilo že vse narejeno, pa je še jezikala; zdaj jezikaš, ko se je bilo treba odločiti, si se pa umaknil / ne jezikaj name // predrzno ugovarjati, odgovarjati: jezikati staršem; pojdi in ne jezikaj; otroci radi jezikajo // slabš., redko govoriti, pripovedovati: jezikati neslanosti; ne jezikajte, kar vam pride na misel 2. slabš. opravljati, obrekovati: naj jezikajo, počasi bodo že pozabili; kmalu se bo vsa stvar razvedela in ljudje bodo začeli jezikati / pog. jezikala je čeznjo 3. ekspr. delati jeziku podobne oblike: plameni sveč so jezikali; sence jezikajo na tleh ♪
  3.      jezikočeljústnica  -e ž (ȗ) biol. koščica podjezičnega obloka, ki je del sklepa med spodnjo čeljustjo in lobanjo: razvoj jezikočeljustnice v stremence pri sesalcih ♪
  4.      jezikoslóvje  -a s (ọ̑) veda o jeziku: jezikoslovje in filologija / slovansko jezikoslovje ♦ lingv. primerjalno jezikoslovje ki primerja razvoj jezikovnih dejstev sorodnih ali domnevno sorodnih jezikov ♪
  5.      jezikóven  -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na jezik 3: jezikovni pojav, sistem; jezikovni zakoni; jezikovna enota, prvina; jezikovna sredstva / jezikovni razvoj; jezikovna reforma, ustaljenost / jezikovni pouk; jezikovna vadnica; jezikovno predavanje; pomanjkljivo jezikovno znanje / opraviti jezikovni pregled knjige; jezikovne napake; oceniti vsebinsko in jezikovno plat dela; jezikovne značilnosti omenjenega romana / nemški jezikovni otoki; slovenska jezikovna meja; jezikovna pripadnost, razcepljenost / jezikovni čut ♦ jur. jezikovno pravo pravo, ki določa jezik v uradnem poslovanju; lingv. jezikovna kultura jezikóvno prisl.: jezikovno popraviti spis; jezikovno mešano ozemlje ♪
  6.      jezíti 1 -ím nedov. (ȋ í) spravljati v jezo, razdraženost: objestno govorjenje jo je jezilo; jezi jo z loputanjem / jezilo bi nas, če bi ne prišli // povzročati nezadovoljstvo: sin ga jezi, ker se ne uči; ekspr. ves svet ga jezi / korupcija, napake ga jezijo jezíti se 1. čutiti, izražati jezo: prišlo je tako nenadoma, da ni vedel, ali bi se jezil ali smejal; jezi se sam nase, ker je zamudil; jezi se na otroke, ki razgrajajo okrog nje; ekspr. jezi se za vsako malenkost, za prazen nič; dostikrat, rad se jezi; glasno, na tihem se jezi / kot vljudnostna fraza: upamo, da se ne boste jezili, če bomo malo zamudili; nikar se ne jezite, če je bilo kaj narobe ♦ igr. človek, ne jezi se družabna igra, pri kateri se premikajo figurice za eno do šest mest // izražati nezadovoljstvo, ogorčenost: jezi se na slabe ceste, na napake v gospodarstvu; nič ne bo boljše, pa če se še tako jezite / jezila se je, da takega dela ne bo opravljala 2. imeti negativen, odklonilen odnos do koga: že dolgo ne govorimo, nekaj se jezijo na nas ♪
  7.      jezíti 2 -ím nedov., jêzi in jézi (ȋ í) 1. delati, tvoriti oviro, jez, ki preprečuje, ovira odtekanje: jeziti reko; skali sta jezili narasli tok; pren. barikade mu jezijo pot // delati oviro, pregrado vodi, usmerjati jo: z delavci je jezil naraslo vodo; jeziti povodenj 2. delati, da se kaj ne širi, narašča: jeziti inflacijo jezíti se nabirati se zaradi ovire, ki preprečuje, ovira odtekanje: voda v strugi se zaradi kamenja in lesa jezi ♪
  8.      jezljáti  -ám nedov. (á ȃ) 1. nar. neumestno, gostobesedno izražati nejevoljo, nesoglasje; jezikati: jezlja zoper nove postave // slabš. predrzno ugovarjati, odgovarjati: pred vsemi ljudmi je jezljal materi 2. nar., slabš. opravljati, obrekovati: ljudje bodo zaradi njegove ženitve nekaj časa jezljali, potem bo pa bolje 3. ekspr. plapolati, švigati: plamenčki jezljajo; ogenj mu jezlja iz gobca ♪
  9.      jezljàv  -áva -o prid. (ȁ á) 1. nar. jezikav: jezljav godec / jezljavi otroci 2. ekspr. plapolajoč, švigajoč: opazoval je jezljavi plamenček sveče ♪
  10.      jezljívost  -i ž (í) lastnost jezljivega človeka: skušal je premagovati svojo jezljivost; težko prenaša njegovo sitnost in jezljivost ♪
  11.      jeznorítiti  -im nedov. (í ȋ) ekspr. z besedami, dejanji kazati jeznoritost: tu ne boš razgrajal in jeznoritil ♪
  12.      jeznorítost  -i ž (ȋ) ekspr. lastnost človeka, ki se hitro močno razjezi: očitali so mu jeznoritost; zaradi svoje jeznoritosti se je z vsemi sprl ♪
  13.      jezuít  -a m (ȋ) član reda sv. Ignacija Loyola, za katerega je značilna trdna organizacija in zahteva po visoki versko-moralni izobrazbi: skrb jezuitov za šolstvo // slabš. zvijačen, neiskren človek: parlamentarni jezuiti ♪
  14.      jezuítar  -ja m (ȋ) zastar. jezuit: boj z jezuitarji; prvo šolo v tem kraju so sezidali jezuitarji ♪
  15.      jezuítski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na jezuite: jezuitski red / jezuitski samostan; jezuitska šola / jezuitska morala ♦ rel. jezuitski general ♪
  16.      jezuítstvo  -a s (ȋ) knjiž. miselnost, delovanje jezuitov: značilnosti jezuitstva // slabš. zvijačnost, neiskrenost: očital mu je jezuitstvo ♪
  17.      Jézus  -a m (ẹ̑) rel. 1. Kristus: v stiski je klical Jezusa 2. v medmetni rabi, z oslabljenim pomenom izraža a) začudenje, navdušenje: Jezus, kako je lepo; (ljubi) Jezus, ali je to mogoče b) strah, vznemirjenje, obup: o Jezus, kaj bo iz tega; Jezus (Kristus), že gredo; Jezus (Marija), gorí c) željo, prošnjo: o (mili) Jezus, da bi ne bilo treba bežati ♪
  18.      jézus  medm. (ẹ̑) izraža a) začudenje, navdušenje: jezus, kako je lepo; jezus, ali je to mogoče b) strah, vznemirjenje, obup: o jezus, kaj bo iz tega; jezus, že gredo c) željo, prošnjo: o jezus, da bi ne bilo treba bežati ♪
  19.      jéž  -a m (ẹ̄) 1. majhna gozdna žival s kratkimi nogami in z bodicami po zgornjem delu telesa: jež piha, teka, se zvije v klobčič ∙ redko ostriči si lase na ježa zelo na kratko, tako da stojijo pokonci; ostriči se na krtačo // torta v obliki ježa: nabosti ježa z mandeljni 2. navadno v zvezi morski jež majhna morska žival z bodicami, podobna kepi; morski ježek: odstraniti morske ježe s kopališča 3. grad. težek valj s stožčastimi izboklinami za tlačenje zemlje: utrjevati napeljane plasti z ježi ◊ voj. štirikraka ovira iz betona ali železa, ki se uporablja proti oklopnim vozilom ♪
  20.      jéž  prisl. (ẹ̑) star. jahaje, jahajoč: z lova se je vračal jež / vojska gre po cesti peš in jež ♪
  21.      jéža 1 -e ž (ẹ́) premikanje s pomočjo živali, na kateri se sedi: uporabljati za ježo konje plemenitih pasem; dolga, hitra, utrudljiva ježa; ježa po ravni cesti / konj za ježo ● knjiž., ekspr. ježa na Pegazu pesnjenje, pesnikovanje ♪
  22.      jéžati  -am nedov. (ẹ̄) ekspr., redko zbadati, bosti: njegova brada jo je ježala ♪
  23.      jéžek  -žka m (ẹ̄) 1. manjšalnica od jež 1: mladi ježki 2. navadno v zvezi morski ježek majhna morska žival z bodicami, podobna kepi: odstraniti s kopališča morske ježke; stopiti na ježka; lupine morskih ježkov 3. kar je po bodicah podobno ježu: navijati si lase na ježke; nabodla je cvetlična stebla na ježka v široki vazi // slaščica v obliki kroglice, posute s čokoladnimi mrvicami: naročiti ježka in kremno rezino ◊ bot. ježek vodna ali močvirska rastlina z enospolnimi rumenkasto zelenimi cveti v glavicah, Sparganium; rjavi ježek užitna goba rjave barve z bodicami na spodnji strani klobuka in na betu, Sarcodon imbricatum; rumeni ježek užitna goba rumene barve z bodicami na spodnji strani klobuka, Hydnum repandum; zool. kljunati ježek ježu podobna žival, ki živi v Avstraliji, Echidna aculeata ♪
  24.      ježerílec  -lca [tudi u̯c] m (ȋ) nav. mn., zool. črevesni zajedavci brez črevesja, zlasti pri domačem prašiču, ribah in povodnih pticah, Acanthocephala ♪
  25.      jéževka  -e ž (ẹ̄) avt. zimska guma z žebljički: vozila z ježevkami ◊ bot. ježevke gobe z mehkimi bodicami na spodnji strani klobuka, Hydnaceae; etn. ježevka debela palica, ovita na enem koncu z ježevo kožo, ki jo nosi kurent in prekmurski pozvačin; zool. ježevka večja rdeča riba tropskih morij z bodicami, Diodon hystrix ♪

   15.480 15.505 15.530 15.555 15.580 15.605 15.630 15.655 15.680 15.705  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA