Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Al (1.526-1.550)


  1.      ínterkontinentálen  -lna -o prid. (ȋ-ȃ) medcelinski: interkontinentalni zračni prevoz; interkontinentalne proge / interkontinentalni stiki / interkontinentalna raketa ♪
  2.      internacionála  -e ž (ȃ) 1. polit. mednarodno združenje delavskih političnih organizacij: kongres internacionale / Socialistična internacionala mednarodno združenje socialnodemokratskih strank ♦ zgod. Prva [I.] internacionala od leta 1864 do leta 1878; Druga [II.] internacionala mednarodno združenje socialističnih organizacij od 1889 do 1914; Tretja [III.] internacionala ali Komunistična internacionala mednarodno združenje komunističnih organizacij od 1919 do 1943 2. mednarodna proletarska himna: zaigrati, zapeti internacionalo 3. publ., s prilastkom mednarodna skupnost ljudi z enakimi cilji, interesi: duhovna, kulturna internacionala / slabš. črna internacionala katoliška cerkev, pristaši klerikalizma ♪
  3.      internacionálec  -lca m (ȃ) žarg. 1. internacionalist: gibanje internacionalcev 2. šport. tekmovalec, ki nastopa na mednarodnih tekmovanjih kot reprezentant svoje države; tekmovalec mednarodnega razreda: nogometni internacionalec ♪
  4.      internacionálen  -lna -o prid. (ȃ) mednaroden: internacionalni odnosi, stiki; internacionalna trgovina; internacionalno tržišče / internacionalna organizacija, zveza; internacionalne brigade v španski državljanski vojni / internacionalno tekmovanje ♦ jur. internacionalno pravo mednarodno pravo ♪
  5.      internacionalíst  -a m (ȋ) pristaš internacionalizma: bil je humanist in internacionalist; naloge internacionalistov / socialistični internacionalist ♪
  6.      internacionalístičen  -čna -o prid. (í) 1. nanašajoč se na internacionaliste ali internacionalizem: internacionalistične dolžnosti; internacionalistična pomoč, zavest 2. redko internacionalen, mednaroden: internacionalistični odnosi, stiki ♪
  7.      internacionalizácija  -e ž (á) glagolnik od internacionalizirati: internacionalizacija problema / sporazum o internacionalizaciji mesta, ozemlja ♪
  8.      internacionalízem  -zma m (ȋ) 1. politična smer, ki si prizadeva za sodelovanje med narodi, državami na osnovi priznanja neodvisnosti in enakopravnosti: pravilno pojmovanje internacionalizma / proletarski internacionalizem ki si prizadeva za solidarnost delavcev vseh dežel; socialistični internacionalizem ki si prizadeva za sodelovanje med socialističnimi državami v mednarodnih odnosih 2. redko mednarodnost: internacionalizem kulture ◊ lingv. beseda, zlasti grško-latinskega, angleškega izvora, ki se uporablja v mnogih drugih jezikih, mednarodni izraz ♪
  9.      internacionalizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. razširiti med več držav: internacionalizirati oboroženo intervencijo, vojno 2. po mednarodnem dogovoru dati kaj v uporabo, upravljanje več državam: internacionalizirati mesto, pristanišče 3. publ. napraviti, da se kaj obravnava, rešuje v mednarodnih komisijah, organizacijah: internacionalizirati problem narodnostnih manjšin internacionalizíran -a -o: internacionalizirana reka; internacionalizirano ozemlje ♪
  10.      internacionálnost  -i ž (ȃ) mednarodnost: internacionalnost umetnosti / internacionalnost ni v nasprotju z narodno zavednostjo ♪
  11.      intervál  -a m (ȃ) 1. čas med koncem in ponovnim nastopom kakega dejanja, pojava; presledek, premor: mir je bil samo interval med dvema vojnama; po kratkem intervalu se je spet lotil dela / bolečine so se ponavljale v neznatnih intervalih / časovni interval // redko vmesna razdalja, razmik: hodili so v koloni, v majhnih intervalih 2. muz. razmerje med dvema tonoma: zaporedje intervalov / čisti interval ki lahko nastopi samo v primi, kvarti, kvinti, oktavi; harmonski interval istočasno zvenenje dveh tonov; mali interval ki lahko nastopi samo v mali sekundi, mali terci, mali seksti, mali septimi; veliki interval ki lahko nastopi samo v veliki sekundi, veliki terci, veliki seksti, veliki septimi 3. mat. množica realnih števil med dvema danima številoma: interval vrednosti / integracijski interval na katerem se računa določeni integral; odprti interval v katerem meji intervala nista vključeni; zaprti interval v katerem sta meji intervala vključeni; meja intervala začetno in končno dano število intervala 4. fiz. vrednosti fizikalne količine med dano najmanjšo in dano največjo vrednostjo: časovni, frekvenčni, temperaturni interval / barvni interval ♪
  12.      interválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na interval: intervalno razmerje / intervalni razpon ♦ šport. intervalno treniranje treniranje tekačev z določenimi presledki za oddih ♪
  13.      invalíd  -a m (ȋ) kdor je zaradi prirojene telesne napake, posledic bolezni, poškodbe nesposoben ali le delno sposoben za delo: njen oče je invalid; postati invalid; priznati, spoznati koga za invalida; težek invalid; invalid iz prve svetovne vojne; rehabilitacija invalidov / delovni invalid kdor se poškoduje ali zboli pri opravljanju poklicnega dela; stoodstotni invalid; vojaški invalid; pren., ekspr. njegov pisalni stroj je že cel invalid ∙ ekspr. taki otroci so vse življenje čustveni invalidi nesposobni, delno sposobni za čustveno življenje ♦ adm. (vojaški) mirnodobni invalid kdor se v mirnodobnem stanju poškoduje ali zboli pri opravljanju vojaških dolžnosti; (vojaški) vojni invalid kdor se v vojnem stanju poškoduje ali zboli pri opravljanju vojaških dolžnosti ♪
  14.      invalíden  -dna -o prid. (ȋ) ki je zaradi prirojene telesne napake, posledic bolezni, poškodbe nesposoben ali le delno sposoben za delo: invaliden delavec; rehabilitacija invalidnih otrok; telesno in duševno invalidne osebe; pren., ekspr. skoraj vsi kipi v hiši so bili invalidni // redko invalidski: invalidni sklad ♪
  15.      invalídka  -e ž (ȋ) ženska oblika od invalid: ima skrajšan delovni čas, ker je invalidka ♪
  16.      invalidnína  -e ž (ȋ) denarno nadomestilo za invalidnost: dobiti, prejemati invalidnino; imeti pravico do invalidnine / delovna invalidnina ki jo prejema delovni invalid poleg plače ali invalidske pokojnine; vojaška invalidnina ki jo prejema vojaški invalid poleg plače ali pokojnine // pog. invalidska pokojnina: kljub bolezni ni prosil za upokojitev, ker bi z invalidnino težko živeli ♪
  17.      invalídnost  -i ž (ȋ) lastnost, stanje invalidnega človeka: povzročiti invalidnost; priznati, ugotoviti invalidnost; določiti stopnjo invalidnosti; vzrok invalidnosti / trajna, začasna invalidnost; pren., ekspr. čustvena, duhovna invalidnost ♪
  18.      invalídski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na invalide: invalidski prejemki / invalidski dom, sklad; invalidski upokojenec kdor je upokojen zaradi invalidnosti; preskrbeli so mu invalidski voziček; invalidska komisija komisija, ki ugotavlja invalidnost; invalidska pokojnina pokojnina invalidskega upokojenca; invalidsko zavarovanje zavarovanje za primer invalidnosti invalídsko prisl.: invalidsko upokojiti koga ♪
  19.      ìracionálen  -lna -o prid. (ȉ-ȃ) knjiž. nerazumski, domišljijski: pisatelj niha med racionalnim in iracionalnim svetom / iracionalni način dojemanja ga pri študiju ovira / redko iracionalne želje neuresničljive // ki se ne da doumeti; nedoumljiv: iracionalne besede; iracionalne globine človekove osebnosti / ekspr. ljubezen je bila tista iracionalna sila, ki je vplivala na potek dogajanja ◊ mat. iracionalna enačba enačba, ki ima neznanko pod korenom; iracionalno število število, ki se ne da izraziti v obliki ulomka, v katerem sta števec in imenovalec celi števili ìracionálno prisl.: iracionalno gledati na kaj; govoriti o tem je precej iracionalno; sam.: njegova trditev je nekaj iracionalnega ♪
  20.      ìracionalízem  -zma m (ȉ-ȋ) 1. filoz. filozofska smer, ki zavrača naziranje, da je najvišji ali edini vir spoznanja razum, neodvisen od čustev in čutnih zaznav: doba iracionalizma 2. knjiž. nedoumljivost, nerazumljivost: njegova poezija prehaja v iracionalizem ♪
  21.      ìracionálnost  -i ž (ȉ-ȃ) knjiž. lastnost, značilnost iracionalnega: iracionalnost dojemanja / izgublja se v iracionalnosti ♪
  22.      ìreálen  -lna -o prid. (ȉ-ȃ) knjiž. neresničen, nestvaren: irealen pojav, predlog; irealna trditev / živi v irealnem svetu ◊ lingv. irealni (pogojni) stavek odvisni stavek, ki izraža neuresničljiv pogoj, neuresničljivi pogojni odvisnik ♪
  23.      ìreálnost  -i ž (ȉ-ȃ) knjiž. neresničnost, nestvarnost: irealnost domnev / taka rešitev vodi v irealnost / umik v irealnost ♪
  24.      iskálec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) 1. kdor (kaj) išče: iskalci diamantov, zlata; poklicali so iskalca vode / ekspr. iskalci pravice, resnice, sreče / iskalci min so preiskali vso sotesko 2. knjiž. kdor si prizadeva za nove, izvirne oblike in sredstva umetniškega izražanja: on je eden najzanimivejših likovnih iskalcev svoje generacije 3. fot. priprava v fotografskem aparatu, filmski kameri za usmerjanje le-te proti motivu in za določanje obsega motiva; iskalo: dobiti predmet v iskalec ◊ fiz. daljnogled z velikim vidnim poljem, postavljen ob astronomskem daljnogledu tako, da sta optični osi vzporedni ♪
  25.      iskálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na iskanje: iskalna akcija je bila brezuspešna / magnetne in druge iskalne naprave; iskati vodo z iskalno palico, šibo bajanico / v proučevanju zgodovinskega gradiva se skriva velik iskalni napor ♦ jur. iskalni dolg dolg, po katerega plačilo mora priti k dolžniku upnik sam ♪

   1.401 1.426 1.451 1.476 1.501 1.526 1.551 1.576 1.601 1.626  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA