Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Al (1.476-1.500) 
- industrializírati -am nedov. in dov. (ȋ) uvajati, širiti industrijsko dejavnost na določenem področju: industrializirati deželo; nekdaj izrazito agrarna država se naglo industrializira / gospodarsko življenje se čedalje bolj industrializira // uvajati industrijska proizvajalna sredstva v določeno gospodarsko dejavnost: industrializirati kmetijstvo, obrt / industrializirati podjetje industrializíran -a -o: industrializirani kraji; sodobni industrializirani svet; industrializirano gospodarstvo ♦ grad. industrializirana gradnja gradnja z večjimi, industrijsko izdelanimi deli ♪
- infernálen -lna -o prid. (ȃ) knjiž. peklenski, satanski: popadel ga je infernalen maščevalni bes; to je naravnost infernalna zloba / infernalno razdejanje / infernalna ženska ♪
- infinitezimálen -lna -o prid. (ȃ) knjiž., redko zelo majhen, neznaten: s tem aparatom je mogoče meriti tudi infinitezimalne razdalje ◊ mat. infinitezimalni račun račun, ki sestoji iz diferencialnega in integralnega računa ♪
- ìnformálen -lna -o prid. (ȉ-ȃ) knjiž., redko neformalen: informalne poteze umetniškega dela / informalna skupina ljudi ♪
- inhalácija -e ž (á) med. zajemanje zdravilnih hlapov v pljuča, vdihavanje: uporabljati za inhalacijo smrekovo olje; zdraviti se z inhalacijo / zdravnik mu je priporočil inhalacije ♪
- inhalacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na inhalacijo: inhalacijski aparat / inhalacijska narkoza ♪
- inhalátor -ja m (ȃ) med. aparat, ki omogoča inhalacijo: na oddelku imajo premalo inhalatorjev / inhalator s kisikom ♪
- inhalíranje -a s (ȋ) glagolnik od inhalirati: kajenje z inhaliranjem / smrekovo olje za inhaliranje ♪
- inhalírati -am nedov. in dov. (ȋ) zajemati kaj v pljuča, zlasti tobakov dim, vdihavati: večina kadilcev inhalira ♦ med. zajemati v pljuča zdravilne hlape ♪
- iniciála -e ž (ȃ) inicialka: umetniške iniciale v rokopisih / prstan z inicialami z začetnimi črkami ♪
- iniciálen -lna -o prid. (ȃ) 1. knjiž., redko začeten, prvi: inicialni simptomi bolezni / inicialne vrste poglavja 2. kem., v zvezi inicialno razstrelivo razstrelivo, s katerim se povzroči eksplozija glavnega naboja: z inicialnim razstrelivom napolnjene vžigalne kapice ♪
- iniciálka -e ž (ȃ) grafično poudarjena ali slikarsko okrašena (velika) začetna črka v tekstu: slikati inicialke; bogato okrašene inicialke srednjeveških rokopisov // nav. mn. (velika) začetna črka imena, priimka, začetnica: podpisati se z inicialkami; etui z inicialkami ♪
- instalirati ipd. gl. inštalirati ipd. ♪
- institucionálen tudi inštitucionálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na institucijo: institucionalna ureditev družbe / institucionalna rešitev vprašanja; institucionalne sile, spremembe / institucionalno družbeno samoupravljanje institucionálno tudi inštitucionálno prisl.: institucionalno določiti, predpisati ♪
- institucionalizírati -am tudi inštitucionalizírati -am dov. in nedov. (ȋ) publ. dati čemu ustaljeno, zakonsko obliko: takrat so institucionalizirali izobraževanje / institucionalizirati delavsko upravljanje institucionalizíran tudi inštitucionalizíran -a -o: institucionalizirana skupnost; institucionalizirana merila ♪
- ínstrumental in instrumentál -a m (ȋ; ȃ) 1. lingv. šesti sklon, orodnik: predlog z instrumentalom 2. muz. instrumentalna glasba ♪
- instrumentálen tudi inštrumentálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na instrument: instrumentalni ansambel, koncert / instrumentalni kvartet; instrumentalna glasba, skladba / instrumentalne meritve / obravnavati tehniko le kot instrumentalno vrednoto ♦ aer. instrumentalno letenje letenje, pri katerem vodi letalo pilot ali avtomat na podlagi podatkov, ki jih dajejo instrumenti ♪
- instrumentalíst tudi inštrumentalíst -a m (ȋ) kdor igra na glasbilo: nastopili so instrumentalisti in pevci ♪
- instrumentalístka tudi inštrumentalístka -e ž (ȋ) muz. ženska, ki igra na glasbilo: biti edina instrumentalistka v orkestru ♪
- instrumentalízem -zma m (ȋ) filoz. nauk, da so ideje in dejstva samo sredstva za uresničevanje človekovih namenov: Deweyev instrumentalizem ♪
- inštalácija in instalácija -e ž (á) 1. načrtna namestitev žic, cevi, naprav za določeno delovanje, zlasti v stavbah, napeljava: končati inštalacijo; inštalacija centralne kurjave, klimatskih naprav, telefona / inštalacija radijskega sprejemnika, pralnega stroja namestitev in priključitev // navadno s prilastkom sistem žic, cevi, naprav za določeno delovanje, zlasti v stavbah: inštalacija v tej stavbi je zastarela / cevna, kabelska inštalacija; električna, plinska, odtočna, telefonska, vodovodna inštalacija; hišne inštalacije v poslovnih ali stanovanjskih stavbah; industrijske inštalacije v
industrijskih objektih ♦ elektr. nadometna z vodniki nad ometom, podometna inštalacija z vodniki pod ometom 2. rel. uradna postavitev, uvedba na službeno mesto, umestitev: inštalacijo novega župnika je opravil dekan ♪
- inštalacíjski in instalacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na inštalacijo: inštalacijski načrt; inštalacijska dela / inštalacijski material; inštalacijske cevi ♦ elektr. inštalacijski kabel kabel za napeljave v stavbi; inštalacijska doza; grad. inštalacijski jašek jašek za vse napeljave v stavbi; inštalacijski kolektor kolektor v naselju za glavne električne, plinske, telefonske, vodovodne napeljave ♪
- inštalatêr in instalatêr -ja m (ȇ) kdor se poklicno ukvarja z nameščanjem in popravljanjem žic, cevi, naprav za določeno delovanje, zlasti v stavbah: poklicati inštalaterja; učiti se za inštalaterja / vodovodni inštalater ♪
- inštalatêrski in instalatêrski -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na inštalaterje ali inštalacijo: inštalaterska dela / inštalatersko orodje ♪
- inštalatêrstvo in instalatêrstvo -a s (ȇ) dejavnost, ki se ukvarja z nameščanjem in popravljanjem žic, cevi, naprav za določeno delovanje, zlasti v stavbah: razvoj inštalaterstva / vodovodno inštalaterstvo ♪
1.351 1.376 1.401 1.426 1.451 1.476 1.501 1.526 1.551 1.576 
