Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Al (1.430-1.454)


  1.      ideálnost  -i ž (ȃ) lastnost, značilnost idealnega človeka: idealnost in požrtvovalnost zdravnikov; poln idealnosti; človek brez idealnosti / idealnost njegovega ravnanja ♪
  2.      igálka  -e [tudi u̯k] ž (ȃ) bot. zimzelena grmičasta rastlina s poleglimi vejami in rumenkasto belimi dišečimi cveti; Blagajev volčin ♪
  3.      igrálčev  -a -o [u̯č] prid. (ȃ) nanašajoč se na igralce: igralčev nastop v komediji; igralčeva mimika / to je bila igralčeva druga osebna napaka v tej tekmi / igralčevi prsti so nervozno mešali karte ♪
  4.      igrálec  -lca [u̯c] m (ȃ) 1. kdor se ukvarja, navadno poklicno a) z gledališko dejavnostjo: biti, postati igralec; dober, slab, znamenit igralec / dramski, filmski, gledališki igralec; igralec v lutkovnem gledališču / odlični amaterski igralci b) z določenim skupinskim športom: igralec v državni košarkarski, nogometni reprezentanci / že vrsto let je teniški igralec / amaterski, profesionalni igralci 2. kdor umetniško poustvarja dramske like: v tej predstavi so vsi igralci zelo dobro igrali; maskirati igralca; gledalci in igralci / glavni ki igra glavno, stranski igralec ki igra stransko vlogo 3. kdor je dejaven v določenem skupinskem športu, organiziranem po določenih pravilih: v finalni tekmi so domači igralci zmagali; zaradi grobe igre so igralca izključili / nasprotni igralci; rezervni igralci 4. kdor se udeležuje kake dejavnosti, navadno za razvedrilo, zabavo: vsi igralci so stopili v krog; eden od igralcev je moral počepniti; goljufiv igralec / hazardni igralec; igralec na srečo // ekspr. kdor se pretvarja, hlini: znal je ostati igralec; bil je rojen igralec ◊ gled. karakterni igralec ki igra karakterne vloge; šport. krilni igralec ki igra na desni ali levi strani napadalne vrste, zlasti pri nogometu; vezni igralec ki povezuje obrambo in napad, zlasti pri nogometu ♪
  5.      igrálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na igro: slabi igralni pogoji / poznati igralna pravila / ekspr. polastila se ga je igralna mrzlica / partija šaha se je končala v predvidenem igralnem času / igralni in športni prostori / igralni avtomat; igre z igralnimi kamenčki, ploščicami; igralna deska; igralne karte; velika igralna miza; igralna palica pri hokeju; narisati igralno polje ♪
  6.      igralíšče  -a s (í) star. igrišče: tekmovalci so prihajali na igrališče / otroško, športno igrališče; teniško igrališče ♪
  7.      igrálka  -e [u̯k] ž (ȃ) ženska oblika od igralec: a) postala je dobra igralka / filmska, gledališka igralka / v tej vlogi je nastopila mlada, nadarjena igralka b) najboljša igralka ekipe se je zelo poškodovala / igralka namiznega tenisa c) vsi igralci in igralke so se morali prijeti za roke / hazardna igralka ♪
  8.      igrálnica  -e ž (ȃ) 1. zlasti v zahodnih deželah podjetje, ustanova, ki se ukvarja z organizacijo hazardnih iger: kapital je vložil v igralnico / ves denar je zapravil v igralnicah / igralnica je že odprta kraj, prostor za hazardne igre 2. soba, prostor za igranje družabnih ali otroških iger: pospraviti igralnico; učilnica in igralnica ♪
  9.      igrálo  -a s (á) priprava, navadno pritrjena, namenjena otrokom za igranje: postaviti nova igrala; otroško igrišče s peskovnikom, bazenčkom in igrali / otroška igrala ♪
  10.      igrálski  -a -o [u̯s tudi ls] prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na igralce ali igralstvo: igralski kostumi, rekviziti; bogata igralska garderoba / igralski talent; dobra igralska kreacija / igralski poklic; obvladati igralsko tehniko / igralski ansambel; potujoča igralska družina / akademija za igralsko umetnost 2. redko igralen: nova igralska deska; igralske karte igrálsko prisl.: delo je igralsko poglobil; vsako besedo je po igralsko poudarjal ♪
  11.      igrálstvo  -a [u̯s in ls] s (ȃ) 1. dejavnost (gledaliških) igralcev: nastanek in rast slovenskega igralstva; razcvet igralstva / šele po dolgih letih igralstva se je odločil za drug poklic / ima smisel za igralstvo igranje // redko (gledališki) igralci: domače poklicno igralstvo; uspeh našega igralstva 2. (gledališko) igranje: utemeljitelj sodobnega igralstva / skušal je posnemati njegovo igralstvo ♪
  12.      ìlegála  -e ž (ȉ-ȃ) organizirano politično delovanje, ki ga oblast prepoveduje: na okupiranem ozemlju je bila ilegala zelo močna; razvoj ilegale / publ. ilegala je bila o vsem obveščena ilegalci // navadno s predlogom stanje, za katerega je značilno tako delovanje: bojevati se iz ilegale; organizacija, stranka je prešla v ilegalo / publ. komunistična partija je bila v ilegali ilegalna ♪
  13.      ìlegálec  -lca m (ȉ-ȃ) kdor je v ilegali: njen dom je postal zatočišče ilegalcev; begunci in ilegalci ♪
  14.      ìlegálen  -lna -o prid. (ȉ-ȃ) 1. nanašajoč se na ilegalo: ilegalni revolucionarni krožki; bilo je več ilegalnih sestankov / ilegalna partijska tiskarna / ilegalna brošura / ilegalno delo, delovanje 2. ki ni legalen, nezakonit: ta prestop državne meje je bil ilegalen ìlegálno prisl.: kako je prestopil mejo: legalno ali ilegalno ♪
  15.      ìlegálka  -e ž (ȉ-ȃ) ženska oblika od ilegalec: partizanke in ilegalke ♪
  16.      ìlegálnost  -i ž (ȉ-ȃ) lastnost, značilnost ilegalnega: ilegalnost organizacije, stranke / bil je že v ilegalnosti ilegali ♪
  17.      ìmateriálen  -lna -o prid. (ȉ-ȃ) knjiž. nematerialen: imaterialna škoda ♪
  18.      imenoválec  -lca [lc in u̯c] m (ȃ) 1. mat. število pod ulomkovo črto: pomnožiti števec in imenovalec z istim številom / skupni imenovalec ki je skupen več ulomkom 2. publ., v zvezi skupni imenovalec kar kaj povezuje, druži: njegovemu pripovedovanju manjka skupni imenovalec / dati kaj pod skupni imenovalec ∙ publ. najti skupni imenovalec imeti, doseči enako mnenje o kaki stvari, vprašanju ♪
  19.      imenoválnik  -a m (ȃ) lingv. prvi sklon: naglas na istem zlogu imenovalnika in rodilnika ♪
  20.      imenoválniški  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na imenovalnik: imenovalniška oblika imena ♪
  21.      ìmorálen  -lna -o prid. (ȉ-ȃ) knjiž. ki ne priznava, se ne drži moralnih načel: imoralen človek ♪
  22.      ìmoralíst  -a m (ȉ-ȋ) knjiž. kdor ne priznava, se ne drži moralnih načel: nihilisti in imoralisti ♪
  23.      ìmoralízem  -zma m (ȉ-ȋ) knjiž. nepriznavanje moralnih načel: imoralizem meščanske družbe ♪
  24.      ìmorálnost  -i ž (ȉ-ȃ) knjiž. lastnost imoralnega človeka: njegova znana imoralnost ♪
  25.      impála  -e ž (ȃ) zool. gazela s temnimi lisami po hrbtu, stegnih, nad zadnjimi parklji, Aepyceros melampus: čreda impal ♪

   1.305 1.330 1.355 1.380 1.405 1.430 1.455 1.480 1.505 1.530  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA