Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Al (13.926-13.950)
- hrústati -am nedov. (ú) 1. drobiti z zobmi kaj trdega ali krhkega, tako da se slišijo kratki, odsekani glasovi: hrustati kekse, lešnike; pes hrusta kosti; konji hrustajo oves, seno // ekspr. jesti (kaj tršega): hrustal je pečeno piško, da ga je bilo veselje gledati; hrustati pogačo 2. dajati kratke, odsekane glasove pri drobljenju česa trdega ali krhkega z zobmi: žemlja je sveža, da hrusta / zapečena skorja hrusta med zobmi 3. dajati hrustanju podobne glasove: led na lužicah je hrustal, ko je stopal po njem / zmrzli sneg hrusta pod kopiti; brezoseb. pod nogami je hrustalo hrustajóč -a -e: hrustajoč glas; hrustajoča skorja svežega kruha ♪
- hrustávec -vca m (ȃ) nav. mn., gastr. jed v obliki debelejših paniranih in ocvrtih svaljkov: gnjatni, krompirjevi, zelenjavni hrustavci ♪
- hrústiti se -im se nedov. (ú ȗ) star. hvaliti se, bahati se: zmeraj se hrusti s svojo močjo / kaj se ustiš in hrustiš ♪
- hrustljáti -ám nedov. (á ȃ) narahlo hrustati: konji hrustljajo oves; miš hrustlja pšenico / rumena skorjica prijetno hrustlja / pod coklami je hrustljal led ♪
- hrustljàv -áva -o prid. (ȁ á) ki daje pri drobljenju z zobmi kratke, malo slišne, odsekane glasove: hrustljave žemlje / sneg je bil hrustljav in trd ♪
- hrústniti -em dov. (ú ȗ) 1. dati kratek, odsekan glas pri drobljenju česa trdega ali krhkega z zobmi: pri vsakem grižljaju je presta hrustnila; jabolko hrustne 2. dati hrustanju podoben glas: oreh je hrustnil pod čevljem; brezoseb. stisnil ga je, da je kar hrustnilo ● ekspr. odlomil si je kos hlebca in hrustnil vanj ugriznil ♪
- hrúšč -a m (ȗ) nav. ekspr. močni, med seboj pomešani neskladni glasovi, navadno različnega izvora: hrušč narašča; delati hrušč; drevo se je z velikim hruščem podrlo; peklenski, strahovit hrušč / orkester je zagnal svoj hrušč in trušč ∙ ekspr. zaradi dogodka so zagnali velik hrušč in trušč zelo so se razburili ♪
- hruščáti -ím nedov. (á í) ekspr. dajati močne, zamolkle, med seboj pomešane glasove: nevihta hrušči / ranjeni medved je hruščal po gozdu ♪
- hrúševec -vca m (ú) mošt ali žganje iz hrušk: kuhati hruševec; sod hruševca ♪
- hrúševka -e ž (ú) voda, v kateri so se kuhale (suhe) hruške: piti hruševko; hruševka iz tepk ◊ bot. užitna lističasta rdeče rjava goba z belim mlečkom; mlečna pečenica ♪
- hrúšica -e ž (ȗ) hruškica: otresti hrušico; drobna hrušica ◊ bot. šmarna hrušica grm z rumenkasto belimi cveti, ki raste na prisojnih apnenčastih tleh, Amelanchier ovalis; vrtn. hrušica rastlina z modrimi cveti v pokončnih grozdih, Muscari ♪
- hrúška -e ž (ȗ) 1. sadno drevo ali njegov pečkati sad stožčaste oblike: hruške so zrele; hruške padajo z drevesa; na vrtu rastejo hruške in jablane; obirati hruške; pojesti, utrgati hruško; posekati staro hruško; sočna hruška; suhe hruške / divja hruška drobnica; hruška moštarica 2. kar je po obliki podobno temu sadu: gumijasta hruška za izpihavanje / hruška toplomera / žarg. partizana sta se dobro oborožila tudi s hruškami z ročnimi bombami / ekspr. električna hruška žarnica / nar. medvedove hruške plod gloga 3. mn., nar. koroško krompir: kopati hruške ● pog., ekspr. vem, po čem so hruške vem, kakšna je stvar v resnici; pog., ekspr. tega mi ne pravi, saj nisem s hruške padel saj nisem tako neizkušen, naiven; star. otrok je pri hiši, kot bi hruško otresel zelo veliko; pog. zna več kot hruške peč(i) ima velike sposobnosti, se spozna na marsikaj
◊ zgod. davilna hruška srednjeveška mučilna priprava, ki se da obsojencu v usta, da mu ovira dihanje ♪
- hrúškast -a -o prid. (ȗ) podoben hruški: hruškast plod; hruškasta glava; hruškasta žarnica / steklenica hruškaste oblike / hruškasto stikalo ◊ zool. hruškasta rebrača morska žival s prozornim, zdrizastim telesom in dvema lovkama, Hormiphora plumosa ♪
- hrúškica -e ž (ȗ) manjšalnica od hruška: drobna hruškica ♪
- hrúškov -a -o prid. (ú) nanašajoč se na hruško: hruškov les; hruškovo drevo / hruškova palica / hruškova voda / hruškov liker ♪
- hrúškovec -vca m (ú) mošt ali žganje iz hrušk: pili so hruškovec; postregli so z domačim hruškovcem; kozarec sladkega hruškovca ♪
- hrúškovka -e ž (ú) voda, v kateri so se kuhale (suhe) hruške: piti hruškovko ♪
- hrúškovnica -e ž (ú) nar. hruševec, hruškovec: Pri teh hišah so ljudje potnikom, kakršni smo bili mi, postregli z jabolčnico ali s hruškovnico (M. Kranjec) ♪
- hrváški -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Hrvate ali Hrvaško: hrvaška noša; hrvaško narodno gibanje ∙ šalj. že sedem hrvaških let te nisem videl zelo dolgo hrváško prisl.: govoriti (po) hrvaško ♪
- hrvàt -áta m (ȁ á) pog. kar je po izvoru s Hrvatskega: v gostilnah točijo hrvata, ki so ga pripeljali čez Gorjance / fižol bo obrodil, zlasti hrvat lepo kaže ♪
- hrvátiti -im nedov. (á ȃ) 1. vpletati v svoj jezik besede ali značilnosti hrvatskega jezika: dolgo je živel na Hrvatskem, zato precej hrvati // ekspr. govoriti hrvatsko: kaj boš hrvatil, po domače povej 2. prevajati v hrvatski jezik ♪
- hrvátski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Hrvate ali Hrvatsko: hrvatski jezik; hrvatski narod; hrvatska narečja hrvátsko prisl.: govoriti (po) hrvatsko ♪
- hŕzati -am tudi hŕžem nedov. (r̄) oglašati se z visokimi, tresočimi se glasovi; rezgetati: konji hrzajo in nestrpno kopljejo s kopiti hrzajóč -a -e: konji hrzajoč oddirjajo; pognal je hrzajočo kobilo ♪
- hú medm. (ȗ) 1. izraža občutek groze, zoprnosti: tam so volkovi, hu; hu, kri 2. posnema glas sove, tuljenje, hud jok: hu, hu, se oglaša sova; hu, ustrelili so ga 3. posnema glas pri hukanju: hu, hu, je hukal v premrle prste ♪
- húba -e ž (ú) 1. v fevdalizmu posestvo, ki obsega približno 15-20 ha: najemniki na grofovskih hubah; razdelitev zemljišča na hube ♦ zgod. kraljevska huba fevdalcu podeljena nemška kolonizacijska enota, ki obsega približno 50 ha 2. nar. severozahodno posestvo, kmetija: imeti, prodati hubo; živeti na hubi ♪
13.801 13.826 13.851 13.876 13.901 13.926 13.951 13.976 14.001 14.026