Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Al (13.751-13.775)
- hohnjánje -a s (ȃ) glagolnik od hohnjati: spoznali so ga po značilnem hohnjanju ♪
- hohnjáti -ám nedov. (á ȃ) govoriti tako, da uhaja zrak tudi skozi nosno votlino; nosljati: težko ga je bilo razumeti, ker je hohnjal hohnjáje: hohnjaje je dejal ♪
- hohò medm. (ȍ) 1. posnema glas pri smejanju: hoho, ta je pa dobra 2. izraža posmeh: ali smo te, hoho ♪
- hohój medm. (ọ̑) pri klicanju na daljavo izraža opozorilo: hohoj, kje si ♪
- hohòt -ôta m (ȍ ó) glasen, nizek smeh: razlegal se je divji hohot; med splošnim hohotom je odšel z odra ♪
- hohotáti se -ám se in -óčem se nedov. (á ȃ, ọ́) glasno, z nizkim glasom se smejati: vsa četa se je hohotala; tako se je hohotal, da ni mogel spregovoriti hohotajóč se -a -e: hohotajoč se je opazoval prizor; hohotajoč smeh ♪
- hóhštápler -ja m (ọ̑-ā) pog. domišljav človek, gizdalin: bil je hohštapler velikega formata ♪
- hój in hòj medm. (ọ̑; ȍ) 1. pri klicanju na daljavo izraža opozorilo: hoj, ho(oo)j, kje je kdo 2. izraža spodbudo, navdušenje: hoj, fantje, kvišku 3. izraža veselje, razigranost: hoj, to je šlo navzdol ♪
- hója 1 -e ž (ọ́) 1. premikanje s korakanjem: hoja ga je utrudila; pospešil je hojo; v hoji mu ni bilo para; med hojo sta se pogovarjala; s hojo se je hotel ugreti; dolga, utrudljiva hoja; počasna, zibajoča se hoja; hoja navkreber; zasopel od hoje / dvonožna, štirinožna hoja po dveh, po štirih nogah / hoja na smučeh; hoja po vrvi / z izrazom količine, pri označevanju krajevne oddaljenosti do koče je pol ure hitre hoje / spoznal ga je po hoji / pokončna hoja pokončna drža pri hoji / peš hoja pešhoja ∙ preden je kaj dosegel, je imel veliko hoje je moral urejati stvar v najrazličnejših uradih, pri najrazličnejših ljudeh ♦ šport. (tekmovalna) hoja panoga atletike, pri kateri se tekmuje v hitri hoji na razdalje do sto kilometrov 2. večkratno, navadno redno
odhajanje, prihajanje kam s kakim namenom: moral je opustiti hojo k ljubici; hoja na delo ♪
- hojévati -am nedov. (ẹ́) star. (večkrat) hoditi: po tej poti je hojeval v šolo ♪
- hójevje -a s (ọ́) jelov gozd: v hojevju je bilo še sredi dneva temačno / enakomerno valovanje hojevja jelovega drevja // jelove veje: ležišče si je pripravil iz smrečja in hojevja ♪
- hójica -e ž (ọ̄) manjšalnica od hoja2: poseka je bila zarasla s hojicami ♪
- hójkati -am nedov. (ọ̑) oglašati se z glasom hoj: deček je veselo hojkal ♪
- hókej -a m (ọ̑) športna igra, pri kateri igralci s palicami spravljajo gumijasto ploščico ali majhno žogo v gol: igrati hokej; prvenstvo v hokeju / hokej na ledu; hokej na travi; neskl. pril.: hokej tekma ♪
- hokejíst -a m (ȋ) športnik, ki goji hokej: hokejisti so trenirali na umetnem ledu ♪
- hókejski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na hokej: hokejski klub; hokejsko moštvo / hokejska tekma / hokejska palica ♪
- holándski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Holandce ali Holandsko: holandski jezik / holandska pristanišča / holandski tulipani ◊ fiz. holandski daljnogled daljnogled, ki ima za okular razpršilno lečo; friz. holandska brada navzgor počesana brada; strojn. holandska matica holandec ♪
- hólding -a m (ọ̑) v kapitalistični ekonomiki družba, ki sama ne proizvaja, ampak si z nakupom delnic omogoča vpliv v določenih delniških družbah: kapital holdinga / državni holding; neskl. pril.: holding družba ♪
- holesteról -a m (ọ̑) med. bela organska snov, ki se pri obolenju spreminja v žolčne kamne ali povzroča arteriosklerozo: količina holesterola v arterijah ♪
- hóllywoodski -a -o [holivud-] prid. (ọ̑) nanašajoč se na Hollywood: hollywoodski igralec; hollywoodska filmska zvezda ♪
- hólm -a m (ọ̄) star. grič, hrib: kmalu so dospeli do holma; nizek, z gozdom porasel holm; vasica leži na prijaznem holmu ♦ geogr. osamljena višja vzpetina na ravnini; osamelec ♪
- hólmec -mca m (ọ̄) manjšalnica od holm: za vasjo se je dvigal holmec; holmci so začeli zeleneti; kopast holmec ♪
- holmìč -íča in hólmič -a m (ȉ í; ọ̄) star. griček, hribček: graščina je stala na zelenem holmiču ♪
- holografíja -e ž (ȋ) fot. izdelovanje tridimenzionalnih posnetkov s pomočjo laserja: razvoj holografije // tridimenzionalen posnetek, izdelan s pomočjo laserja: uporaba holografij v medicini ♪
- holokávst -a m (ȃ) 1. pri starih Grkih in Rimljanih žgalna daritev, pri kateri se daritvena žival popolnoma sežge: opraviti holokavst 2. knjiž. množično uničenje ljudi, navadno s sežigom: obsojati holokavst ♪
13.626 13.651 13.676 13.701 13.726 13.751 13.776 13.801 13.826 13.851