Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Al (13.701-13.725)


  1.      hlastína  -e ž (í) nar. zahodno kar ostane, če se grozdu odtrgajo jagode; pecljevina: obrala je grozd in vrgla hlastino na tla; vino iz jagod brez hlastin ♪
  2.      hlástnost  -i ž (á) lastnost, značilnost hlastnega: hlastnost gibov / delal je z vročično hlastnostjo; s pravo otroško hlastnostjo se je lotil jedi / hlastnost pri branju ♪
  3.      hléb  tudi hlèb hléba m (ẹ̑; ȅ ẹ́) 1. knjiž. večjemu krogelnemu odseku podobno oblikovan kruh; hlebec: načeti hleb; vsajati hlebe v peč; na dan je dobil pol hleba / hleb kruha // kar je temu podobno: oblikoval je glino v hlebe; hleb sira 2. zastar. kruh sploh: velikokrat so stradali hleba ♪
  4.      hlébčar  -ja m (ẹ̑) nar. ploščato, rdeče zimsko jabolko; pogačar: največ je prodal bobovcev in hlebčarjev ♪
  5.      hlébček  -čka m (ẹ̑) 1. manjšalnica od hlebec: ker ni dobila žemelj, je kupila hlebčke / hlebček kruha / droži v hlebčkih 2. nar. posamičen prozoren oblak v velikih višinah; cirus ♪
  6.      hlébčič  -a m (ẹ̑) manjšalnica od hlebec: fantiči so pri peku čakali vsak na svoj hlebčič ♪
  7.      hlébec  -bca m (ẹ̑) 1. večjemu krogelnemu odseku podobno oblikovan kruh: peči hlebce; prerezati hlebec čez pol / hlebec kruha // kar je temu podobno: hlebec sira; ekspr. opazovala je njegove mišične hlebce 2. nar. posamičen prozoren oblak v velikih višinah; cirus: nebo je bilo prekrito s hlebci ♪
  8.      hlepéti  -ím nedov. (ẹ́ í) čutiti, imeti strastno željo, pohlep po čem: hlepeti po bogastvu, po slavi; hlepeti po mamilih; hlepeti za priznanjem / hlepi po krvi, po maščevanju / pesn. Kam hlepijo ti misli brez pokoja (O. Župančič) hlepèč -éča -e: po zabavah hlepeča družba; prisl.: otrok je hlepeče ogledoval igračo ♪
  9.      hlépkati se  -am se nedov. (ẹ̑) nar., s smiselnim osebkom v dajalniku kolcati se: Včeraj se mi je vse popoldne hlepkalo (A. Kraigher) ♪
  10.      hlépniti se  -em se dov. (ẹ́ ẹ̑) nar., s smiselnim osebkom v dajalniku kolcniti se: Vsake tri korake se mi je hlepnilo (A. Kraigher) ♪
  11.      hlév  -a m (ẹ̄) stavba, prostor za bivanje domačih živali, zlasti večjih: spraviti živino v hlev / goveji, konjski, svinjski hlev; zadružni hlev / ekspr.: ves hlev je zamukal vsa živina v hlevu; hlev prinaša velik dobiček (goveja) živina / hlapec je spal v slami na hlevu ∙ ekspr. njegovo stanovanje je pravi hlev umazano, zanemarjeno; knjiž., ekspr. Avgijev hlev neurejen, umazan prostor; pri nas je kot v hlevu neurejeno, umazano ♦ agr. odprti hlev hlev brez ene ali dveh sten ♪
  12.      hlévarica  in hlevaríca -e ž (ẹ̑; í) 1. dekla, delavka, ki opravlja hlevska dela: služi za hlevarico 2. nar. krava, ki živi stalno v hlevu: Vojnac je redil .. dolgorogo hlevarico, ki je videla beli dan samo takrat, ko so jo gnali k biku (C. Kosmač) ♪
  13.      hlévček  -čka m (ẹ̄) manjšalnica od hlev: kunčji hlevček; hlevček za gosi ♪
  14.      hlévski  -a -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na hlev: pot vodi tik ob hlevskem zidu; hlevska vrata / hlevska metla, svetilka; opravljati hlevska dela / gnojiti s hlevskim gnojem / povečanje hlevskih zmogljivosti / zmagala sta konj Blisk in njegova hlevska vrstnica Vila / hlevska reja reja, pri kateri živina živi stalno v hlevu ♪
  15.      hlíd  -a m (ȋ) star. rahel, komaj zaznaven veter: blagodejen hlid je preveval pokrajino ♪
  16.      hlímba  -e ž (ȋ) knjiž. hlinjenje, hinavščina: razgalil je njegovo hlimbo / navadil se je hlimbe ♪
  17.      hlíniti  -im nedov. (í ȋ) prikazovati kaj izmišljenega ali lažnega kot resnično: hliniti bolezen, slabost; hliniti prijaznost, zanimanje; hliniti svetost; hlinil je, kakor da nič ne ve / ekspr. hliniti poštenjaka delati se, kazati se hlíniti se kazati se drugačnega, navadno boljšega, kot biti v resnici: hlinil se mi je, dokler ga nisem spregledal; zna se hliniti / ni tako dober, kot se hlini; v obraz se hlini, za hrbtom pa opravlja hlinèč -éča -e: ležal je s priprtimi očmi, hlineč spanje hlínjen -a -o: hlinjena ganjenost ♪
  18.      hlínjenje  -a s (ȋ) glagolnik od hliniti: ni poznal ne laži ne hlinjenja ♪
  19.      hlínjenost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost hlinjenega: hlinjenost njenega moralnega ogorčenja ♪
  20.      hlípati  -am tudi -ljem nedov. (ȋ) sunkovito, pridušeno jokati: ležala je na postelji in presunljivo hlipala; zdaj samo še hlipa in stoka / ekspr. dekletce je na ves glas hlipalo za polomljeno igračko jokalo // sunkovito, daveč se dihati: pritekel je z zadnjimi močmi, se sesedel na klop in hlipal; kar hlipal je od joka, od smeha ● ekspr. Strah me je, je hlipala deklica hlipaje govorila; redko napol v omedlevici je hlipal za zrakom lovil zrak, sapo hlípati se nar. zahodno, s smiselnim osebkom v dajalniku kolcati se: hlipalo se mu je hlipáje: hlipaje govoriti, zajokati hlipajóč -a -e: hlipajoč glas, jok ♪
  21.      hlípavica  -e ž (í) redko sunkovito tresenje, zlasti od joka: nehala je jokati in hlipavica se je počasi umirila ♪
  22.      hlípniti  -em dov. (í ȋ) sunkovito, daveč se dihniti: hlipnila je, kakor da bi hotela spet zajokati ∙ ekspr. Pridem, je hlipnila deklica hlipaje rekla hlípniti se nar. zahodno, s smiselnim osebkom v dajalniku kolcniti se: večkrat zapovrstjo se mu je močno hlipnilo ♪
  23.      hliptáti  -ám in hlíptati -am nedov. (á ȃ; ȋ) redko sunkovito, daveč se dihati; hlipati: postal je in hliptal / hliptal je za zrakom ♪
  24.      hlíšč  -a m (ȋ) nar. ploha, naliv z vetrom: hlišč je kmalu minil ♪
  25.      hlód  -a m (ọ̑) 1. odžagano, debelejše deblo brez vej: nakladati hlode; peljati hlode na žago; spuščati hlode po drči; stesati tram iz hloda; smreke so razžagali na štirimetrske hlode; hrastov, javorov hlod; pijanec se je zvrnil po tleh ko hlod 2. slabš. neroden, okoren človek: ta hlod neotesani me je skoraj podrl ♪

   13.576 13.601 13.626 13.651 13.676 13.701 13.726 13.751 13.776 13.801  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA