Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Al (1.305-1.329)



  1.      graduálen  -lna -o prid. () ki ima stopnje, stopenjski: gradualni razvoj / v stilnem izražanju se opažajo gradualne razlike
  2.      grajálen  -lna -o prid. () star. s katerim se graja: zanj nima nikoli grajalne besede
  3.      grál  -a m () po srednjeveški legendi čudodelna posoda s Kristusovo krvjo
  4.      gramatikálen  -lna -o prid. () 1. slovničen: gramatikalna pravila / gramatikalne napake 2. nanašajoč se na gramatika 2: obiskoval je četrti gramatikalni razred
  5.      grebálen  -lna -o prid. () s katerim se grebe: krt ima močne grebalne nožice
  6.      grebenálo  -a s (á) agr. priprava za kopanje in zasipanje jarkov
  7.      gremiálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na gremij: gremialna doklada ♦ šol. gremialna šola v stari Jugoslaviji šola za trgovske vajence
  8.      grizálo  -a s (á) zool. organ nekaterih žuželk za grizenje hrane: grizalo pri hrošču
  9.      guberniálen  -lna -o prid. () gubernijski: imenovan je bil za gubernialnega tajnika; gubernialna uprava / gubernialno mesto
  10.      gugálec  -lca [c in lc] m () redko kdor se guga: gugalci so se na gugalnici hitro menjavali
  11.      gugálen  -lna -o prid. () ki je za guganje: kupil je udoben gugalni stol; gugalna mreža / gugalni konj igrača v obliki konja (za guganje)
  12.      gúgalica  -e ž (ū) redko gugalnica: na vrtu imamo gugalico
  13.      gugálka  -e [k in lk] ž () redko gugalnica: gugati se na gugalki
  14.      gugálnica  -e [tudi n] ž () priprava za guganje, navadno v obliki visečega sedeža: narediti gugalnico; sesti na gugalnico; gugali so se na gugalnicah in se vrteli na vrtiljakih
  15.      gugálnik  -a [tudi n] m () gugalni stol: sedel je v gugalniku in bral; pleten, udoben gugalnik
  16.      guturál  -a m () lingv. glas, tvorjen v žrelni votlini, goltnik: arabski guturali
  17.      guturálen  -lna -o () pridevnik od gutural: guturalni glasovi
  18.      habituálen  -lna -o prid. () med. stalen, ponavljajoč se: habitualna bolezen, poškodba // jur. ki opravlja kaj iz navade: habitualen zločinec
  19.      hacálo  -a s (á) ekspr. kdor okorno, težko hodi: hacalo pijano, pravi medved!
  20.      hála  -e ž (á) 1. velik pokrit in zaprt prostor, navadno brez stropa, namenjen zlasti za industrijska dela ali večje prireditve: podrla se je streha nad tovarniško halo; športna hala; konstrukcija za veliko halo / kinematografsko podjetje je zgradilo novo halo s tisoč sedeži dvorano / v daljavi je videl pristaniške hale 2. redko avla: hotelska hala
  21.      halabúka  -e ž () ekspr., redko hrup, trušč: peklenska halabuka
  22.      halalí  m neskl. () lov. znak z rogom pri večjem lovu s konji in psi, da je divjad uplenjena: trobiti halali
  23.      hál  -a m () žarg., pri dravskih splavarjih odsek reke, ki je viden med dvema ovinkoma: Vožnja je postajala z vsakim halašem nevarnejša (A. Ingolič)
  24.      hálda  -e ž () žarg., mont. kup jalovine, zlasti iz rudnika; jalovišče: halde so spremenile pokrajino
  25.      hálf  -a m () žarg., šport. igralec, ki povezuje obrambo in napad, zlasti pri nogometu; krilec: desni, levi half

   1.180 1.205 1.230 1.255 1.280 1.305 1.330 1.355 1.380 1.405  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA