Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Al (12.555-12.579) 
- glénovec -vca m (ẹ̄) petr. kamnina, nastala iz glena ♪
- gléženj -žnja m (ẹ́) nav. mn. izboklina kosti v sklepu med golenjo in stopalom: obleka ji je segala do gležnjev; do gležnjev se je udiral v blato; zlomil si je nogo v gležnju; notranji, zunanji gleženj; gleženj, nart, peta ∙ ekspr. ne seže mu niti do gležnjev po kaki pozitivni lastnosti, značilnosti mu nikakor ni enak, enakovreden ♪
- glibánja -e ž (á) nar. vzhodno užitna goba s svetlo rjavim ali s temno rjavim klobukom; jurček: nabirati glibanje ♪
- glicerín -a m (ȋ) gosta brezbarvna tekočina, sestavina maščob: izločiti glicerin iz maščob; razpokane roke si je mazala z glicerinom ♦ kem. glicerol ♪
- gliceról -a m (ọ̑) kem. alkohol, ki ima tri hidroksilne skupine ♪
- glicín -a m (ȋ) kem. enostavna aminokislina, ki se rabi zlasti kot sestavina (fotografskega) razvijalca ♪
- glicínija -e ž (í) vrtn. okrasna ovijalka z modrimi cveti v visečih grozdih: okoli vrat se je ovijala glicinija; z glicinijami prerasla uta ♪
- glíhati -am nedov. (ȋ) nižje pog. pogajati se, navadno za ceno: glihati za konja; nekaj časa sta glihala z očetom, končno je pa le popustil // ravnati, izravnavati: glihati pod ♪
- glikogén -a m (ẹ̑) kem. iz glukoze nastali ogljikov hidrat, ki se nabira v jetrih in mišicah, živalski škrob: presnavljanje hrane v glikogen; netopljivi glikogen ♪
- glikogénski -a -o (ẹ̑) pridevnik od glikogen: glikogenska zaloga v jetrih ♪
- glinénec -nca m (ẹ̄) nav. mn., min. rudnina alumosilikat, ki vsebuje še kalcij, kalij ali natrij: kalcijev, kalijev, natrijev glinenec ♪
- glínica -e ž (í) metal. vmesni proizvod pri pridobivanju aluminija iz boksita: izdelava glinice; tovarna glinice in aluminija ♪
- glióm -a m (ọ̑) med. skupek izrojenih celic opornega tkiva v centralnem živčevju: operirati gliom ♪
- glíptika -e ž (í) um. izdelki iz poldragih kamnov, kovine ali stekla z vrezano ali reliefno podobo: keramika in gliptika ♪
- gliptotéka -e ž (ẹ̑) sistematično urejena zbirka umetniških kiparskih del: ogledala sta si galerijo in gliptoteko ♪
- glíser -ja m (ȋ) motorni čoln, ki se pri večji hitrosti dvigne iz vode in na krilcih ali z zadnjim delom drsi po gladini: športni gliser; potniški promet z gliserji ♪
- glísta -e ž (í) 1. nečlenast črevesni zajedavec človeka in živali: dobiti, imeti, odpraviti gliste; sredstvo proti glistam / človeška glista 2. nizko suh, slaboten človek, navadno neprijeten, slabega značaja: ta glista nima niti toliko moči kakor kako dekle / kot psovka molči, glista gosposka 3. redko deževnik: na trnku je imel nataknjeno glisto; po zemlji so lezle gliste ♪
- glístavost in glistávost -i ž (í; á) pojavljanje, obstajanje glist v organizmu: bolehati za glistavostjo; pregledi so pokazali visok odstotek glistavosti pri otrocih ♪
- glíste glíst ž mn. (ȋ ȋ) nar. leseno ogrodje za sušenje nad ognjiščem ali ob kmečki peči: na stropu so pritrjene gliste; vzeti polena z glist ♪
- glísten -tna -o (ȋ) pridevnik od glista 1: glistna zalega ♪
- glísti -i ž mn. (ȋ) nar. leseno ogrodje za sušenje nad ognjiščem ali ob kmečki peči: sušiti drva na glistih ♪
- glístnice -nic ž mn. (ȋ) nar. leseno ogrodje za sušenje nad ognjiščem ali ob kmečki peči ♪
- glíva -e ž (í) 1. nav. mn., bot. rastline, ki so brez klorofila in živijo kot gniloživke ali zajedavke, Mycophyta: glive se uvrščajo med nižje rastline / gliva zajedavka ♦ biol. gliva cepljivka bakterija; gliva kvasovka 2. star. goba: strupene, užitne glive ♪
- gliváča -e ž (á) zool. v plitvem morju živeči kameni koralnjak z ogrodjem, podobnim klobuku gobe, Fungia ♪
- glíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na glivo: glivni tros ♦ bot. glivna nitka enocelična ali večcelična nitasta tvorba, ki sestavlja micelij; hifa ♪
12.430 12.455 12.480 12.505 12.530 12.555 12.580 12.605 12.630 12.655 
