Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Al (1.255-1.279) 
- generálštáb -a m (ȃ-ȃ) voj. glavni vodstveni organ vrhovnega poveljnika: angleški generalštab ♪
- generálštáben -bna -o prid. (ȃ-ȃ) nanašajoč se na generalštab: generalštabni oficirji; generalštabni polkovnik ♪
- generálštábovec -vca m (ȃ-ȃ) žarg. generalštabni oficir ♪
- geniálec -lca m (ȃ) ekspr. genialen človek: odkritje mladega genialca / matematični genialec ♪
- geniálen -lna -o prid. (ȃ) ki je izvirno ustvarjalen in ima najvišje duševne sposobnosti: genialen človek; genialen iznajditelj, slikar, znanstvenik / ekspr. za kaj takega mu ni treba biti ravno genialen // ki vsebuje, izraža izvirno ustvarjalnost in najvišje duševne sposobnosti: genialna matematična formula; genialna iznajdba; ekspr. to ti je genialna misel; genialno delo / genialna sila geniálno prisl.: hipotezo je pozneje genialno dokazal / iron. znala je genialno zapravljati ♪
- geniálnež -a m (ȃ) ekspr. genialen človek: imeti koga za genialneža ♪
- geniálnost -i ž (ȃ) najvišja, izvirno ustvarjalna sposobnost: odrekati, priznavati komu genialnost; iznajditeljska, pesniška genialnost ♪
- genitálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na genitalije, spolen: genitalne žleze ♦ med. genitalna tuberkuloza ♪
- genitálije -lij ž mn. (á ȃ) anat. spolni organi, spolovila: rak na genitalijah ♪
- géofizikálen -lna -o prid. (ẹ̑-ȃ) nanašajoč se na geofiziko: geofizikalni inštitut; geofizikalne raziskave / mednarodno geofizikalno leto leto, v katerem se načrtno raziskuje zemlja v svetovnem merilu ♪
- géosinklinála -e ž (ẹ̑-ȃ) geol. zelo velik podolgovat ugreznjen del zemeljske skorje, v katerega se stekajo reke in nanašajo vanj naplavine: velika sredozemska geosinklinala; dno geosinklinale ♪
- gibálec -lca [tudi u̯c] m (ȃ) knjiž. kdor povzroča, pospešuje kako dogajanje ali delovanje: gibalci gospodarskega razvoja ♪
- gibálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na gibanje: gibalna sposobnost udov; gibalno središče / gibalna energija; gibalna sila gospodarskega razvoja ◊ anat. gibalni živec živec, ki povzroča delovanje mišic; fiz. gibalna količina količina, ki je produkt mase telesa in njegove hitrosti; šport. gibalni aparat kosti, sklepi, mišice ♪
- gibálo -a s (á) 1. kar povzroča, pospešuje kako dogajanje ali delovanje: boj med nasprotji je osnovno gibalo družbenega razvoja; pisatelj prikazuje ljubezen kot poglavitno življenjsko gibalo; v njegovi prozi je lepota močno etično gibalo; notranja gibala drame; gibalo umetnikove tvornosti / dobiček je pomembno gibalo kapitalistične blagovne proizvodnje 2. nav. mn., anat. organ za gibanje (delov) telesa: gibala in dihala / aktivna gibala mišice; pasivna gibala kosti ♪
- gimnaziálec -lca m (ȃ) zastar. gimnazijec ♪
- gizdalín -a m (ȋ) ekspr. moški, ki se pretirano skrbno oblači in domišljavo vede: mlad mestni gizdalin; pariški gizdalini; obnaša se kot pravi gizdalin ♪
- gizdalínček -čka m (ȋ) slabš. manjšalnica od gizdalin: mladi, polizani gizdalinčki ♪
- gizdalíniti -im nedov. (í ȋ) ekspr., redko gizdalinsko se oblačiti, vesti: gizdalinili so v svojih z zlatom pošitih uniformah ♪
- gizdalínka -e ž (ȋ) ženska oblika od gizdalin ♪
- gizdalínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na gizdaline: nosil je tesno gizdalinsko obleko; gizdalinsko vedenje / gizdalinski častniki gizdalínsko prisl.: gizdalinsko oblečen fant ♪
- gizdalínstvo -a s (ȋ) ekspr. lastnost, značilnost gizdalinskega človeka: težko prenašam njegovo gizdalinstvo / gizdalinstvo v oblačenju ♪
- glaciál -a m (ȃ) geol. vsaka od daljših hladnejših dob v pleistocenu, poledenitev: favna glaciala ♪
- glaciálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na glacial: jezero glacialnega izvora; glacialni relikti / glacialna doba glacial ♦ geogr. glacialna erozija erozija zaradi delovanja ledenika ♪
- gladoválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) knjiž. kdor protestno odklanja hrano z namenom izsiliti izpolnitev postavljenih zahtev: zahteve gladovalcev ♪
- glaskoválen -lna -o prid. (ȃ) šol., v zvezi glaskovalna metoda metoda pri pouku branja, po kateri se najprej berejo posamezni glasovi, nato pa vežejo v besedo ♪
1.130 1.155 1.180 1.205 1.230 1.255 1.280 1.305 1.330 1.355