Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Al (12.380-12.404)


  1.      gavóta  -e ž (ọ̑) star francoski ples v zmernem dvodobnem taktu: plesali so gavoto in menuet // skladba za ta ples: zložiti gavoto ♪
  2.      gáz  -a m (ȃ) 1. v sneg narejena ozka pot: utirati gaz; hodila sta po ozkem gazu 2. navt. razdalja med najglobljo točko ladje in vodno gladino; ugrez: ladja z globokim gazom ♪
  3.      gáz  -í ž (ȃ) 1. v sneg narejena ozka pot: delati gazi; odkidati široko gaz; hoditi po gazi; ozka, shojena gaz; pren. le težko si je utiral gaz med množico 2. navt. razdalja med najglobljo točko ladje in vodno gladino; ugrez: plitva gaz čolna; ladje z gazjo devet in več metrov ♪
  4.      gázda  -e in -a m (ȃ) 1. nižje pog. (hišni) gospodar: ali je gazda doma? // delodajalec: moj gazda mi je dal dva dni dopusta 2. kot pristavek k imenu premožnega moškega, v srbskem okolju gospodar (na kmetiji): gazda Veljko ♪
  5.      gázdarica  -e ž (ȃ) nižje pog. (hišna) gospodinja: gazda in gazdarica / moja gazdarica mi je odpovedala sobo ♪
  6.      gazéla 1 -e ž (ẹ̑) hitra in gibčna stepska žival s temnimi očmi: plahe gazele; dekle, vitka kot gazela ♪
  7.      gazélica 1 -e ž (ẹ̑) manjšalnica od gazela1: ljubka gazelica // ekspr. vitko, gibčno dekle: nasproti mi je prihajala čudovita gazelica ♪
  8.      gazélica 2 -e ž (ẹ̑) ekspr. manjšalnica od gazela2: motiv gazelice ♪
  9.      gazírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. agr. dodajati tekočini plin: gazirati brezalkoholne pijače 2. tekst. z gorečim plinom ali razžarjenimi ploščami odstranjevati štrleča vlakna, smoditi: gazirati tkanino gazíran -a -o: gazirana preja ♦ agr. gazirano vino vino, ki se peni zaradi dodane ogljikove kisline ♪
  10.      gáziti  -im nedov., gázila in gazíla (á ȃ) hoditi po čem mehkem, udirajočem se: gaziti debel sneg; do gležnjev gazimo blato / gaziti na celo po nepregaženem, neprehojenem snegu // knjiž., redko teptati: konjska kopita so neusmiljeno gazila žito; pren., ekspr. sramotno gazi vse svoje ideale; gaziti pravico gazèč -éča -e: s težavo gazeč visok sneg ♪
  11.      gáža  -e ž (ā) knjiž. plača, zlasti pri gledaliških igralcih: zvišati gažo; letna gaža; mesečna gaža igralcev ♪
  12.      géjša  -e ž (ẹ̑) v japonskem okolju plesalka in pevka v čajnici: lepa gejša ♪
  13.      gejzír  -a in -ja tudi géjzir -a in -ja m (ȋ; ẹ̑) vroč vrelec, ki v rednih presledkih brizga visoko v zrak: ogromen gejzir; izbruh gejzira; pren., ekspr. bomba je padla in črn gejzir zemlje je bruhnil iz tal ♪
  14.      gél  -a m (ẹ̑) kem. koloidna snov v poltrdem stanju, ki vsebuje malo vode ♪
  15.      gem  tudi game -a [gém] m (ẹ̑) šport. del teniške igre, v katerem mora igralec osvojiti za zmago najmanj štiri točke in dve več kot nasprotnik: zmagal je v vseh gemih in tako osvojil prvi niz ♪
  16.      géma  -e ž (ẹ̑) um. poldrag kamen z vrezano ali reliefno podobo: antična gema; dragocena gema ♪
  17.      geminácija  -e ž (á) lingv., lit. zaporedna ponovitev glasov, zlogov ali besed, podvojitev ♪
  18.      gén  -a m (ẹ̑) biol. osnovna materialna enota dedovanja v celici, dedna osnova: geni so nosilci dednih lastnosti; analizirati gene; mutacija genov ♪
  19.      generácija  -e ž (á) navadno s prilastkom ljudje približno iste starosti, ki živijo v istem času in imajo podobne interese ali nazore, rod: naša generacija tega ni mogla razumeti; nova generacija; pesniška generacija; mlajša generacija pisateljev; vzgojiti več generacij učencev; igralec starejše generacije / tri generacije zdravnikov v družini / generacija, ki je doživela vojno vsi ljudje tistega časa // čas, doba približno tridesetih let: eno generacijo kasneje so se razmere spremenile ♦ biol. generacija otroci enih staršev; filialna generacija vsaka od generacij potomcev roditeljske generacije ♪
  20.      generírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. knjiž. povzročati nastanek česa; porajati, ustvarjati: turizem generira nova delovna mesta ♦ elektr. računalnik generira podatke 2. lingv. tvoriti nove jezikovne enote iz danih jezikovnih enot po določenem postopku: generirati povedi, sintagme ♪
  21.      genéza  -e ž (ẹ̑) knjiž. izvor, nastanek in razvoj česa: opisovati genezo njegovega razmerja do družbe; socialna in psihološka geneza; geneza literarnega dela; geneza pesnikovega ustvarjanja; podatki o genezi romana ♦ med. geneza bolezni; rel. Géneza svetopisemska knjiga o nastanku sveta in človeka ♪
  22.      génij  -a m (ẹ́) 1. izvirno ustvarjalen človek z najvišjimi duševnimi sposobnostmi: on je genij; literarni, pesniški genij; umetniški genij; spoznanje genija; zgodovinska vloga genija / iron. to neumnost je lahko naredil samo tak genij, kot je on 2. knjiž. najvišja, izvirno ustvarjalna sposobnost, duh: verovali so v njegov iznajditeljski genij; izpričati svoj ustvarjalni genij; genij komponista // bistvene značilnosti, značaj česa: avtorjevo delo predstavlja sintezo germanskega in latinskega genija Belgije; to je tuje našemu narodnemu geniju 3. v rimski mitologiji bitje, ki spremlja in varuje človeka od rojstva do smrti: dobri geniji; pren., pesn. genij ljubezni, zvestobe ♪
  23.      genocíd  -a m (ȋ) knjiž. načrtno uničevanje narodnostnih, rasnih ali verskih skupin: zagrešiti genocid; rasistični genocid; zločini genocida ♪
  24.      génski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na gen: analize genske snovi / vpliv genske teorije ♪
  25.      gêntleman  -a [džentlmen] m (ȇ) moški plemenitih lastnosti in uglajenega vedenja: biti gentleman; angleški gentleman; ravnal je kot pravi gentleman ♪

   12.255 12.280 12.305 12.330 12.355 12.380 12.405 12.430 12.455 12.480  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA