Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Al (12.330-12.354)



  1.      gamáša  -e ž () nav. mn. prevleka za čez čevlje, ki varuje gležnje ali tudi meča pred mrazom in snegom, golenica: zavezal si je čevlje in nataknil gamaše; nosil je platnene vojaške gamaše; suknene, usnjene gamaše
  2.      gambéla  -e ž (ẹ̑) etn. šema, ki predstavlja dvonogo ali četveronogo žival, znana v vzhodni Sloveniji: pustna gambela
  3.      gambít  -a m () šah. otvoritev igre, pri kateri se žrtvuje manj pomembna figura: sprejeti, odkloniti gambit / damin gambit otvoritev igre s kmetom pred damo, pri čemer beli žrtvuje kmeta; kraljev gambit otvoritev igre s kmetom pred kraljem, pri čemer beli žrtvuje kmeta
  4.      gáms  in gàms gámsa m (ā á; á) zelo hitra gorska žival z na koncu kavljasto ukrivljenimi rogovi: streljati gamse; prsk, žvižg gamsa; trop gamsov; skače kot gams // samec te živali: gams stražar je zabrlizgal
  5.      gámsov  -a -o prid. (á) nanašajoč se na gamse: gamsov skok; gamsova koža; gamsovo meso / žarg. gamsova brada gamsov čoplov. gamsov čop šop daljše zimske dlake gamsa samca, nošen na klobuku
  6.      gánglij  -a m (ā) anat. skupek živčnih celic v možganih ali v obrobnem živčevju, živčni vozel: veriga ganglijev vzdolž hrbtenice
  7.      gángster  -ja m (á) zlasti v ameriškem okolju pripadnik organizirane zločinske ali tihotapske tolpe: gangsterji so oropali banko; tolpa gangsterjev; pren. politični gangster
  8.      ganíti  in gániti -em dov. ( á; gānjen) 1. vzbuditi čustven odziv: film nas gane; niti jok ga ne gane; njeno pripovedovanje ga je ganilo; pismo ga je ganilo do solz / pesn. ganiti srce 2. raba peša, navadno z nikalnico narediti gib, premakniti: ganiti roko v slovo; z nogami ne more ganiti / po cele ure sedi in ne gane se ne ganeekspr. niti z mezincem, s prstom ni ganil za to čisto nič ni naredil, prispeval za to ganíti se in gániti se z nikalnico spremeniti položaj, stanje: ob oknu stoji in se ne gane; zrak je bil tako miren, da se nobena bilka ni ganila; nisva se upala ganiti // ekspr. iti stran, oditi: več dni se ni ganil iz sobe; da se mi ne ganeš od doma; podnevi in ponoči se ni ganil od sinove postelje; ni se ganil s svojega mesta ● ekspr. dajmo, ganimo se! naredimo, ukrenimo že kaj gánjen -a -o: biti ganjen; globoko ganjen / spregovoril je z ganjenim glasom ∙ ekspr. ganjen do solz zelo, močno
  9.      gánjenost  -i ž (ā) čustvena vznemirjenost zaradi sočutja, žalosti, veselja: prevzemala jo je ganjenost; ni mogel skriti ganjenosti; oči so se mu orosile od ganjenosti / solze ganjenosti
  10.      gànk  gánka m ( á) etn. lesen pokrit hodnik na alpski hiši: gorenjska hiša z gankom // nižje pog. balkon, hodnik: gledati z ganka po dolini; visok gank
  11.      ganljív  -a -o prid. ( í) ki povzroča ganjenost: to je ganljiv dokaz ljubezni; do solz ganljiv prizor; ganljiva povest ganljívo prisl.: ganljivo jokati / ekspr. delal se je naravnost ganljivo nevednega zelo, močno; iron. lepe oči in vitka postava sta za igralsko umetnost ganljivo premalo veliko, dosti
  12.      ganljívka  -e ž () publ. literarno delo manjše umetniške vrednosti z ganljivo vsebino: drama je navadna ganljivka; delo se je spremenilo v preočitno ganljivko; socialna ganljivka
  13.      gára  -e ž (á) nar. v dva ali več krakov razraslo drevo; debelna rogovila: odtaval je po vrtu in kasneje sem ga našel v gari naše rdeče jablane, kjer je bincal z nogami in požvižgaval (M. Kranjec)
  14.      garancíja  tudi garáncija -e ž (; á) porokova obveza za izpolnitev obljube, dolžnosti; jamstvo, poroštvo: dati, prevzeti garancijo za najetje kredita; pren. to je garancija za lepšo bodočnost; dal je garancijo, da bo stvar v redu potekla // trg. obveza za brezplačno popravilo okvare v določenem roku po nabavi: garancija poteče že čez nekaj mesecev; hladilnik ima enoletno garancijo; pog. pralni stroj je še pod garancijo
  15.      garancíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na garancijo; jamstven, poroštven: garancijska izjava / garancijska doba / garancijska popravila strojev / vsak aparat ima tudi garancijski list; za potovanje v nekatere države je potrebno garancijsko pismo pismena izjava iz tuje države, da je obiskovalcu zagotovljena oskrba
  16.      garánten  -tna -o prid. () nanašajoč se na garante ali garancijo: garantno pismo / vozilo v garantni dobi garancijski dobi
  17.      garantírati  -am dov. in nedov. () obvezati se za izpolnitev obljube, dolžnosti; zajamčiti, dati poroštvo: material za proizvodnjo so jim garantirali; ne morejo garantirati, da se jim ne bo nič zgodilo // trg. obvezati se za brezplačno popravilo okvare v določenem roku po nabavi: tovarna garantira (za) svoje izdelke ● ekspr. slabo boš končal, to ti garantiram o tem sem trdno prepričan garantíran -a -o: garantirani izdelki / garantirana preskrba
  18.      gárati  -am nedov. () nar. strgati ščetine, goliti: prašiča so polili z vrelo vodo in ga začeli garati // star. drgniti, guliti: domače platno ga je garalo; žrebe se gara ob drevo
  19.      garáti  -ám nedov.) zelo veliko, naporno delati, zlasti fizično: hlapec je garal vse življenje; leta in leta so garali tovarnarjem; vse dni gara na polju; pri tej hiši garajo noč in dan; gara ko (črna) živina / ekspr. v uradu gara za tri
  20.      gárbati  -am nedov. () pog., ekspr. močno tepsti: garbal ga je s palico po hrbtu
  21.      gárda  -e ž () 1. izbrana, elitna vojaška enota, zlasti za telesno stražo: služil je v kraljevi gardi / vatikanska vrata straži švicarska garda 2. oborožena skupina, organizirana za obrambo določenega političnega nazora: revolucionarna garda / bela garda protirevolucionarna organizacija med narodnoosvobodilnim bojem v Sloveniji; protirevolucionarna organizacija med državljansko vojno po oktobrski revoluciji; plava garda protirevolucionarna, z Mihajlovićevim gibanjem povezana organizacija med narodnoosvobodilnim bojem v Sloveniji; rdeča garda oborožene enote proletariata v oktobrski revoluciji in državljanski vojni po njejzgod. narodna garda v francoski revoluciji ustanovljene oborožene enote pristašev revolucije; iz meščanov sestavljene oborožene enote za ohranitev reda in miru na Slovenskem leta 1848 3. pog. skupina ljudi s sorodno miselnostjo in sorodnimi interesi: garda mladih pisateljev / ekspr. to je še človek stare garde
  22.      gárdedáma  -e ž (-á) nekdaj spremljevalka mladega dekleta na družabni prireditvi: gardedame so sedele ob steni in opazovale ples svojih varovank; pod nadzorstvom gardedame / šalj. za gardedamo so določili starega strica
  23.      gardénija  -e ž (ẹ́) vrtn. vrtna ali sobna grmičasta rastlina z belimi dišečimi cveti: v sobi diši po gardenijah
  24.      garderóba  -e ž (ọ̑) 1. prostor za shranjevanje obleke, prtljage: oddati plašč v garderobo / kovček je dal v garderobo na postaji v shrambo za prtljago // prostor za preoblačenje; oblačilnica: zraven telovadnice so garderobe in prhe; igralska garderoba; garderoba kopališča 2. oblačila, ki jih kdo ima: ima bogato garderobo; dopolniti poletno garderobo; na potovanju je dežnik nepogrešljiv del osebne garderobe / študentje so si izposodili kostume za igro iz gledališke garderobe; pren., knjiž. metafore so vzete iz ekspresionistične garderobe
  25.      garderobêr  -ja m () moški, ki dela v garderobi: dobil je službo garderoberja ♦ gled. uslužbenec, ki skrbi za gledališke kostume in pomaga igralcem pri oblačenju

   12.205 12.230 12.255 12.280 12.305 12.330 12.355 12.380 12.405 12.430  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA