Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Al (12.301-12.325)



  1.      ga  rod., tož. od on, nav. ekspr. 1. pog. stvar, ki se ne mara ali ne more imenovati: nalezel se ga je opijanil se je; precej sta ga že čutila bila sta vinjena; imeti ga pod kapo biti vinjen; dosti ga nese spiti more mnogo alkoholne pijače, ne da bi se upijanil; ta ga pa pihne je zabaven, domiseln; vzbuja občudovanje zaradi kakega dejanja, uspehov; polomiti ga narediti nerodnost, neumnost; elipt. to smo ga spili smo mnogo alkoholne pijače; zelo, hrupno smo se zabavali 2. navadno v nikalnih stavkih krepi predmet ali smiselni osebek: ni ga človeka, ki bi tega ne vedel to vsakdo ve; ni ga človeka, ki bi mi pomagal nihče mi noče pomagati, mi ne pomaga; pog. čez to vino ga ni ni boljšega vina / v vzkliku: glej ga, glej domišljavca; poglejte ga navihanca; prim. jih, jo, on
  2.      ga  členek za krepitev prislovne ali medmetne zveze: sam bog si ga vedi kje; vrag ga vedi; star.: gorje si ga mu; gorje se ga babnici, če jo zalotimo; bog ga bodi zahvaljen; prim. bogsigavedi, vragsigavedi ipd.
  3.      gabarít  -a m () urb. višina stavbe, stavb glede na okolico: gabarit hiše ni primeren / gabarit naselja, trga je umerjen, enoten ♦ grad. zagotovljen prostor cestnega, plovnega, železniškega vozišča, v katerega ne sme nič segati iz okolice; svetlobni profil, svobodni profil; teh. okvirna mera, katere ne sme preseči naloženo vozilo na cesti, v plovnem kanalu, na progi
  4.      gáber  -bra m (á) gozdno drevo z napiljenimi listi in gostim belim lesom: v dolini so rasli stari gabri in hrasti; skrivljeni gabri / pog. orodje iz gabra gabrovega lesabot. beli gaber gozdno drevo s temno sivim gladkim lubjem, Carpinus betulus; črni gaber nizko gozdno drevo ali grm z razoranim sivo rjavim lubjem, Ostrya carpinifolia; kraški gaber nizko drevo z majhnimi listi, ki raste na dinarskem krasu, Carpinus orientalis
  5.      gábez  -a m () bot. dlakava rastlina z jajčastimi listi in bledo rumenimi ali rdečimi cveti, Symphytum: gomoljasti gabez
  6.      gábiti se  -im se nedov.) z dajalnikom vzbujati skrajen odpor, gnus: jed se mi gabi / hinavstvo se mu v dno duše gabi
  7.      gabríčje  -a s () redko gabrovo grmovje, drevje: redko gabričje med skalami
  8.      gábrovec  -vca m (á) bot. nizko gozdno drevo ali grm z razoranim sivo rjavim lubjem, Ostrya carpinifolia
  9.      gáča  -e ž (ā) 1. v dva ali več krakov razraslo drevo; debelna rogovila: bukova gača 2. alp. na koncu zaprta ozka dolina med gorami: preiti gačo
  10.      gáčast  -a -o prid. (ā) navadno v zvezi z deblo, drevo razrasel v dva ali več krakov: klati gačasto deblo
  11.      gáčenje  -a s (á) glagolnik od gačiti ali gatiti: žival je bila neuporabna za gačenje
  12.      gáčiti  -im nedov.) polniti, oblikovati kožo ubite živali tako, da se doseže naravna oblika živali: gačiti živali
  13.      gàd  gáda m, im. mn. gádje in gádi ( á) 1. strupena kača z verigi podobnimi lisami po hrbtu: gad ga je pičil; ne razlikuje gada od modrasa // strupena kača sploh: varuj se gadov; sikanje gada; gledata se kakor dva gada sovražno, neprijazno; odskočila je, kakor da bi jo gad pičil zelo hitro; taji in skriva ko gad noge; sovraži ga kot gada ∙ ekspr. gojiti, rediti gada na prsih, na srcu izkazovati dobrote človeku, ki je dobrotniku nehvaležen, sovražen 2. pog., ekspr. neugnan, podjeten človek: sami stari gadje so se zbrali; pravi gad je
  14.      gáden  -dna -o prid. (ā) zastar. grd, ogaben: gadna žival / gadno življenje
  15.      gádji  -a -e prid. () nanašajoč se na gade: gadji pik; gadji strup ∙ bibl. gadja zalega hudobni, ničvredni ljudje; prisl.: po gadje se zvijati; ekspr. po gadje je pihala zelo je bila jezna
  16.      gádov  -a -o prid. (á) nanašajoč se na gade: gadov rep je še migal / gadova mast
  17.      gag  tudi geg -a [gêg] m () knjiž. presenetljiv, duhovit domislek, zlasti v filmu: gagi in situacijski dovtipi; film z učinkovitimi originalnimi gagi
  18.      gága  -e ž (ā) zool. velika polarna raca, ki daje zelo dober puh, Somateria mollissima: gnezdišča gag in galebov
  19.      gagáten  -tna -o prid. () 1. petr. ki je iz gagata: gagatni okrasek 2. črn in bleščeč se kot gagat: gagatne zenice so se ji lesketale
  20.      gágati  -am nedov. (ā) 1. oglašati se z glasom ga: gos, raca gaga // pog., slabš. govoriti, pripovedovati: kar naprej nekaj gaga 2. ekspr. utapljati se, dušiti se: neizkušeni plavalci so gagali v globoki vodi / gagajo od vročine; pren. gagajo v dolgovih // zelo slabo živeti: v internaciji so vsi gagali / to bo še gagal, preden bo vse uredil; žarg. pred tem izpitom boš pa še krepko gagal se boš moral zelo učiti, študirati gagajóč -a -e: gosi so se gagajoč razkropile
  21.      gágica  -e ž (ā) ljubk. mlada raca ali gos: gagice so čofotale po vodi
  22.      gáj  -a m (ā) redek, negovan gozd: brezov, hrastov gaj; mediteranski gaji borovcev / oljčni gaji // pesn. gozd: senčni, tihotni gaj / ptiči so peli, da je odmeval log in gaj
  23.      gájba  -e ž () 1. zaboj iz lesenih letev, navadno za sadje ali zelenjavo: zbijati gajbe; krompir so zložili v gajbe / kupil je gajbo grozdja 2. star. (ptičja) kletka: ptica se še ni privadila gajbe 3. ekspr. tesen, zaprt prostor: vratar je tičal v stekleni gajbi ob stopnišču
  24.      gájbica  -e ž () manjšalnica od gajba: naložiti gajbice na tovornjak; gajbica za sadje / petje kanarčka v gajbici
  25.      gájda  -e ž () nav. mn., zlasti v srbskem in hrvatskem okolju ljudsko glasbilo, sestavljeno iz piščali in meha: igrati, piskati na gajde; veseli glasovi gajd

   12.176 12.201 12.226 12.251 12.276 12.301 12.326 12.351 12.376 12.401  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA