Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Al (12.276-12.300)


  1.      fundírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. napraviti temelj čemu: stolpnico so dobro fundirali; fundirati s hrastovimi piloti; pren. filozofsko fundirati prepričanje 2. knjiž. dati materialna sredstva za ustanovitev, vzdrževanje kake ustanove, podpreti: z znatno vsoto je fundiral umetnostno galerijo fundíran -a -o: materialno dobro, slabo fundirane znanstvene ustanove; racionalno fundirana fantazija ♦ fin. fundiran dolg dolg, za katerega so zagotovljena sredstva za plačilo obresti in odplačevanje dolga ♪
  2.      fúndus  -a m (ȗ) knjiž., navadno s prilastkom celotna količina stvari, ki so navadno podlaga kake dejavnosti; fond: izjemno bogat fundus knjižnice / zasebne turistične sobe predstavljajo zanesljiv fundus v turizmu; pren. fundus znanja ♦ gled. zbirka rabljenih gledaliških kostumov in kulis; prostor, kjer jih hranijo ♪
  3.      fungírati  -am nedov. (ȋ) publ., navadno v zvezi s kot opravljati kako funkcijo, delovati: fungiral je kot zastopnik društva / umetnostni zgodovinar fungira kot tolmač estetskih zakonov / ljubezenska strast fungira kot osrednje gibalo zgodbe ♪
  4.      fúnkcija  -e ž (ú) 1. navadno s prilastkom kar mora kdo delati glede na svoj namen; naloga, vloga: odbor že opravlja svoje funkcije; družbena funkcija umetnosti; izobraževalna funkcija šole; vzgojna funkcija kazni; odmiranje državnih funkcij / vsako kolesce ima svojo funkcijo; ugotoviti funkcijo jeter v organizmu; po funkciji podobni organi / samostalnik v funkciji prislova // dejavnost v družbenem ali političnem življenju, združena navadno z določenim namenom: razrešili so ga vseh funkcij; odpovedati se funkciji; dobiti, sprejeti funkcijo; bil je znova izvoljen v isto funkcijo / tajniška funkcija; funkcija predsednika / opravljal je razne javne, politične funkcije 2. opravljanje, izpolnjevanje značilne naloge, zlasti pri kakem organu, delovanje: funkcija organa slabi; okvarjena funkcija srca / upadanje življenjskih funkcij ♦ psih. duševne funkcije temeljne oblike manifestacije človekove duševnosti v razmerju do zunanjega sveta 3. mat. količina, katere vrednost je odvisna od drugih količin, odvisna spremenljivka: narisati sliko funkcije / eksponentna funkcija; kvadratna funkcija; linearna funkcija; trigonometrična funkcija; definicijsko območje funkcije 4. knjiž. pojav, ki je odvisen od drugega: umetnost mu je najvišja funkcija duha ♪
  5.      funkcionár  -ja m (á) kdor opravlja kako funkcijo: voliti funkcionarje; posvetovati se s sindikalnimi funkcionarji; partijski, politični funkcionarji; razgovor z visokimi vladnimi funkcionarji ♪
  6.      funkcioníranje  -a s (ȋ) glagolnik od funkcionirati: obrazložil jim je funkcioniranje stroja / omogočati normalno funkcioniranje mestnega prometa ♪
  7.      funkcionírati  -am nedov. (ȋ) navadno s prislovom opravljati, izpolnjevati kako nalogo, delovati: vse naprave odlično funkcionirajo; zveze do mene brezhibno funkcionirajo / ugotavljati, na kakšnem principu naprava funkcionira / aparata funkcionirata izmenoma sta v pogonu; telefon ne funkcionira je pokvarjen ♪
  8.      fúnkija  -e ž (ú) vrtn. vrtna trajnica z velikimi listi in belimi ali vijoličastimi cveti v socvetju, Hosta: modrikasta funkija ♪
  9.      fúnt  -a m (ȗ ū) 1. angleška ali ameriška utežna enota, približno 454 g: funt zlata // nekdaj utežna enota, približno pol kg: funt mesa je bil po grošu 2. denarna enota Velike Britanije in nekaterih drugih držav: cena v funtih // bankovec ali kovanec v vrednosti te enote ♪
  10.      fúrati  -am nedov. (ȗ) pog. voziti, prevažati, zlasti s konjsko vprego: fural je in s tem precej zaslužil ♪
  11.      furgón  -a m (ọ̑) zaprt avtomobil za prevoz blaga, zlasti živil: prevažati kruh v furgonu ♦ ptt (poštni) furgon zaprt železniški tovorni vagon ali tovorni avtomobil, prirejen za prevoz poštnih pošiljk // zaprt avtomobil za prevoz mrličev, mrliški voz: truplo so prepeljali s furgonom ♪
  12.      fúrija  -e ž (ú) 1. nav. mn., v rimski mitologiji boginja maščevanja: erinije in furije; bežal je, kot bi ga furije preganjale; divjala je kakor furija 2. pog., ekspr. vihrav, razburljiv človek: nekdaj nežna deklica se je spremenila v furijo; takšna furija kot ti ni za k živini 3. pog., ekspr. naglica, razburjenje: s furijo ne boš pri tem nič opravil ♪
  13.      furijáti  -ám nedov. (á ȃ) ekspr. razburjeno, hitro tekati: kot obsedena je furijala po sobi in kričala / dosti napak je naredil, vidi se, da je furijal hitro, površno delal ♪
  14.      furlánski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Furlane ali Furlanijo: furlanski jezik; furlanska zemlja / furlansko vino furlánsko prisl.: govoriti (po) furlansko ♪
  15.      fúrmanski  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na furmane ali furmanstvo: furmanski konj, voz / furmanska gostilna ♪
  16.      fúrmanstvo  -a s (ȗ) dejavnost furmanov: furmanstvo mu je prinašalo lepe dohodke ♪
  17.      futuríst  -a m (ȋ) predstavnik futurizma: italijanski futuristi; stil futuristov ♪
  18.      futurístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na futuriste ali futurizem: futuristična literatura; fantastična futuristična slika / futuristični umetnik ♪
  19.      futurízem  -zma m (ȋ) umetnostna smer v začetku 20. stoletja, ki je odklanjala tradicionalno umetnost in se navduševala za dosežke tehnike: italijanski, ruski futurizem ♪
  20.      fuzionírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. spojiti, združiti: fuzionirati podjetja; banki, stranki sta se fuzionirali ♪
  21.      fužína  -e ž (ȋ) nekdaj topilnica železa, navadno s predelovalnico: od fužin se je razlegalo udarjanje kladiv; razvaline fužine ♪
  22.      fužínar  -ja m (ȋ) 1. nekdaj delavec v fužini: pudlarji in drugi fužinarji; kladiva fužinarjev so utihnila // lastnik fužine: fevdalec in fužinar Zois 2. redko železar ♪
  23.      fužínarski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na fužinarje ali fužinarstvo: fužinarski delavec; fužinarska vas / fužinarsko kovaštvo ♪
  24.      fužínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na fužino: poslušal je enakomerne udarce fužinskih kladiv / fužinsko naselje ♪
  25.      g  [gé in gǝ̀] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, g géja tudi g-ja (ẹ̄; ǝ̏) osma črka slovenske abecede: napiši g; mali g // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: zveneči g ◊ muz. enočrtni g peti ton v enočrtni oktavi g neskl. pril. osmi po vrsti: odstavek g ◊ muz. G ključ znak na začetku črtovja, ki določa za izhodiščni ton enočrtni g; ton g ton na peti stopnji C-durove lestvice; G-dur durov tonovski način z enim višajem; g-mol molov tonovski način z dvema nižajema; šah. kmet na g-liniji v sedmi navpični vrsti z leve strani ♪

   12.151 12.176 12.201 12.226 12.251 12.276 12.301 12.326 12.351 12.376  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA